V gore ne zahajam prav pogosto. Pa bi moral. Gorski svet je lep, ponuja nepozabne razglede in vtise, sicer pa že vsak ve, kaj ga vleče tja gor. Mene ponavadi vlečejo jame in teh v gorskem svetu ni malo. Poleg majhnih in nepomembnih jam najdemo v gorah tudi najglobjo in najdaljšo slovensko jamo ter še druge pomembne presežnike svetovnega slovesa. Je pa med njimi tudi kakšna legendarna, kot je na primer Ivačičeva jama pod Triglavskim domom na Kredarici, ki na lestvici najvišje ležečih jam v Sloveniji zaseda četrto mesto.
Jamo so registrirali med raziskavami Triglavskega brezna leta 1961, imenuje pa se po najditelju, takratnemu meteorološkemu opazovalcu Francu Ivačiču. Ekipa raziskovalcev je takrat odkrila 130 metrov dolgo jamo podkvaste oblike z dvema vhodoma, v njej večjo podorno dvorano z ledeno ploščadjo, ki se nato prevesi v strm tobogan proti drugemu vhodu. Iskriv članek o tem obisku jame je bil izpod peresa pokojnega dr. Ivana Gamsa objavljen v julijski številki Planinskega vestnika leta 1962.
Med planinci naj bi bila jama precej znana in vanjo se marsikdo odpravi povsem nenačrtovano. Za ogled 130 metrov dolge jame je vsekakor priporočljiva svetilka in velika mera pazljivosti. Leden tobogan, ki se vije po desni strani jame, je lahko zaradi nenadnega zdrsa precej nevaren. Obhoditi se ga da po levi strani, kjer pa je zaradi manjših ledenih zaplat prav tako potreben previden korak. Nagrada za vložen trud je na dnu tobogana. Tam se v lepih barvnih plasteh sveti starodaven led, nekaj korakov naprej pa je pogled na snežni podor k drugemu vhodu. Dereze niso potrebne, mi smo jih vseeno vlekli za vsak slučaj.
Za obisk jame smo si rezervirali ležerno petkovo dopoldansko uro in se na ta način izognili zaprtju Gorenjske zaradi Putinovega obiska naslednjega dne. Otovorjeni smo krenili iz Krme, se vmes napojili pri vodnih zbiralnikih, prekleli mukotrpen odsek Kalvarijo in v času kosila srebali mrzlo pivo na Kredarici. V jamo smo vstopili ob 14. uri in se po dveh urah obiska zopet veselili lepega dneva. Ta dan nam je bila prihranjena popoldanska nevihta, nobenega pretiranega vetra ni bilo čutiti in tudi gneče ni bilo nikjer zaznati. Skratka, lep gorski dan.
Tokrat sta Anji in meni družbo delala še Mojca in Blaž, kar je bila njuna prva jamarska akcija po dveh letih jamarske abstinence. Škoda le, da je nismo uspeli zaključiti z običajnim prehranjevanjem v obliki pice po uspešni in prijetni akciji. Pa drugič…
Peter Gedei
Mojca Luštrek
Dober dan.
Dve vprašanji sta se mi porodili ob vašem zapisu http://www.jkz.si/2016/08/ivaciceva-jama-pod-triglavskim-domom-na-kredarici/.
1. “Ekipa raziskovalcev je takrat odkrila 130 metrov dolgo jamo”
Zakaj pa v katastru jam piše, da je dolga 219 m? Razlika je (pre)velika.
2. “Ivačičeva jama pod Triglavskim domom na Kredarici, ki na lestvici najvišje ležečih jam v Sloveniji zaseda peto mesto”
Mi lahko, prosim, poveste, katere so prve štiri (imena in nadmorske višine)? Zelo sem se trudila, pa sem našla samo ime prve: Snežna jama (v Raduhi).
Hvala za razumevanje in lep pozdrav.
Mojca Luštrek
JKŽ
1. Ob odkritju jame še niso raziskali vseh rovov, ampak le glavni rov v dolžini 130 metrov.
2. Štiri jame, ki imajo višjo lego kot Ivačičeva so: Zlatorogov razglednik, Brezno v južnem robu Razorja, Hornova jama in Brezno nad Veliko steno. Prve tri jame so v Julijskih alpah, četrta pa v Beli Krajini. No, to seveda ni moče, razlog je je napaka v Katastru jam. Lego jame bodo popravili, tako da je Ivačičeva jama četrta najvišje ležeča jama v Sloveniji.
Lep pozdrav, Peter Gedei