V soboto, 28. 5. 2016, smo se člani JK Železničar spet odpravili prečesavat teren v Črnjavski dolini (zahodno od Predjame), toda tokrat na precej drugačen način.
Najprej sem podpisani natančno pregledal lidarske posnetke območja, in sicer izvorne las-datoteke s programom Fugroviewer (več o tem v zadnji številki Jamarja, str. 54–56). Korakoma sem v 3D-pogledu pregledoval območja 100×100 m in iskal točke, ki štrlijo izpod terena. V 130 hektarjih ciljnega območja sem našel 42 točk, ki segajo vsaj 2 m izpod terena. Na spodnji sliki je primer takega pogleda s strani, bela točka (klasifikacijski razred »nizke točke«) je obkrožena z rdečo.
Za terensko delo je pregledneje, če izrišemo karto. Pripravila jo je Petra Gostinčar in na njej označila vseh 42 potencialnih jam, sam pa sem jo konvertiral v kmz ter naložil na GPS. Spodaj je primer takšne karte, ki prikazuje okolico prej omenjene točke (obkrožena); izohipse so na 1 m.
Od 18 točk, ki smo jih v soboto poiskali, je bilo osem lažnih alarmov – na tistem mestu ni ničesar jami podobnega. Večinoma so se nahajale v močno poraščenem delu gozda. Takšna izolirana točka je bila verjetno napaka v izmeri, npr. dvojni odboji laserja, vlaga v zraku … Nadaljnjih šest točk je bilo na terenu zelo podobnih vhodu v brezno, vendar nezadostne globine za registracijo. Štiri točke pa so se ujemale s pravo jamo: dve že registrirani jami in dve novi. Spodnja slika kaže spust v jamo, ki se nanaša na točko, prikazano na gornjem prerezu oz. karti. Brezno je globoko 28 m.
Posebnost tokratne akcije je predvsem v tem, da jam niti nismo več iskali v pravem pomenu besede. Akcija je bila že skoraj podobna organizirani turistični turi: prihod na želeno točko, ogled, odhod do naslednje točke. Pri vsaki točki smo preverili, ali ustreza kriteriju jame ali ne. Če je ustrezala, smo jamo obiskali, sicer šli dalje. Pri takšnem delu niti ni več potrebno določanje lege: določene so bile že od doma. Dodatna razlika je tudi v planiranju akcije med različnimi ekipami: »Vi pregledate točke 4–12, mi pregledamo 18–25, nato se dobimo na točki 16.«
Takšen način iskanja jam je bistveno bolj učinkovit od klasičnega prečesavanja terena, saj v istem času najdemo precej več jamskih vhodov.
Miha Čekada
Ciril Mlinar Cic
Imenitno Miha!
Marko Z.
Kapo oz. čalado (pa ne v jami!) dol. Hvala tudi za kratek opis, ne samo oris, kako si lahko pomagamo s temi lidarji.
Cox
Tako lahko najdeš jame, ki jih pred vstopom ni potrebno “popravljati” na človeške dimenzije. Za tiste druge je treba še vedno pregledovati teren. Tako je Klojerca bila nekoč čisto raven del gozda 🙂
Cox