S kombijem po Tuniziji
Od prvega dneva se je članstvo zavedalo pomena zadevne dokumentacije, kar je zlasti pomembno v visokogorju, saj so si tam nekateri objekti podobni kot jajce jajcu. Sprva se je slikalo na črno-bele filme, šele konec osemdesetih je pri nas prevladala barvna fotografija, nekaj kasneje pa so črno-beli filmi praktično izumrli. Diafilmi so se pojavili množično sredi šestdestih let. Kar nekaj diasov smo posneli v Gamsovi v reklamne namene, saj zadevni šport tedaj ni bil ravno poceni. Boljši oz. bolj uspeli posnetki so šli h glavnemu podporniku – to je Leku, nismo jih pa videli na nobeni reklami. Ostali diasi imajo danes bolj sporočilno vrednost, saj so izdatno spremenili barve.
Področje fotografije dandanašnji v klubu obvladujeta brata Gedei; Tibor stereofotografijo, Peter pa zlasti diase in niso redki sestanki, ko gledamo še tople posnetke iz podzemlja. Marsikateri so čudoviti, kar so opazili že na premnogih zadevnih tekmah pa tudi pri Kodaku in Olympusu. Krona večletnih prizadevanj na tem področju pa je Petrova avtorska razstava v Cankarjevem domu.Vse čestitke Petru!
Iz Vogarja proti Lazu
Prvi kadri filmov v okviru kluba so bili menda posneti ob Breznu na Zgornji Lenčajski cesti na Snežniku, snemal pa je baje Bingel (Metod Benedik) tam v šestdesetih letih. Kje so posnetki danes, pa »ni milicija nezna«. Žal. Relativno zanimiv je film o odpravi v Afriko, ki ga je večidel posnel Dušan Novak. Če je v zvezi z jamami posnel še kaj drugega, ni znano. Kar nekaj je snemal podpisani, vendar so posnetki bolj dokumentarne narave, najdaljši pa je film Laz 76 (Super 8, 20 minut). Za radijsko zvezo in snemanje filma smo v Laz tedaj tovorili celo 600-vatni Hondin agregat in ga napajali z mešanico, čeprav je bil bolj navajen običajnega bencina, česar pa nismo vedeli. Tako se marsikateri jamski prizori sredi akcije zelo diskretno izgubijo v temi … Tomo Vrhovec je konec devetdesetih posnel kar nekaj materiala. Nad in pod vodo. Zlasti zanimivi so bili posnetki človeških ribic iz Dolenje ali Kompoljske jame in Podpeške jame nad pritočnim sifonom. Žal se je tudi za temi posnetki izgubila vsaka sled, čeprav jih je bilo kar za nekaj kaset …
Najdlje sta na področju podvodne jamske fotografije in filmanja oz. snemanja prišla Marko Krašovec in zlasti Cic (Ciril Mlinar) – zelo znana je njegova podvodna fotografija na naslovnici Naših jam št. 36 iz Jame nad slapom Savice v Bohinju. Posnela sta namreč film o človeški ribici – in z njim zmagala na enem od festivalov filmov, ki se dogajajo pod vodo (Hans Hass Medaille, 1986, Linz). Uradno je bil film posnet v okviru DJP Proteus, kot še več drugih (podrobneje Naše jame št. 38). Leta 1997 je Cic sodeloval z ekipo National Geographic Channell (NGC) pri snemanju filma Potovanje v zemljo. Dokumentarec je bil na njihovem kanalu večkrat ponovljen, pozneje tudi na TV Slovenija.