Zaključek akcije v Brezno pri gamsovi glavici pod Vogarjem
Pravijo, da nesreča nikoli ne počiva. Sicer se seveda zavedamo, da jamarija ni ravno sajenje rožic in smo zavestno in podzavestno pripravljeni na take ali drugačne nevšečnosti, nezgode in nesreče, pa vendar nas vsak tak slučaj prizadane. Nas so se taki nesrečni dogodki, hvala bogu, dolgo izogibali v velikem loku. Eden od razlogov je verjetno tudi ta, da smo striktno, če je bilo le mogoče, upoštevali varnostne norme, kljub temu pa smo marsikdaj tudi riskirali; včasih bolj, včasih manj. Dejstvo je tudi, da je plezanje po jamarskih lestvicah z varovanjem objektivno varnejše od vrvne tehnike, ki se danes uporablja; so pa vrvi nedvomno lažje od lestvic.
V prvih letih je bil edino Janez (Belič) v Ledeni jami na Viševniku zelo blizu nesreči, in sicer zdrsu po podzemeljskem ledeniku, pa se je srečno ustavil tik pred strmim delom.
V Gamsovi smo imeli na veleakciji nočno reševalno intervencijo, ko je v meandru zdrsnil Jura (Juraj Posarić), pa ni bilo hudega in smo ga srečno izvlekli.
Zaradi neprimerne kombinacije opreme (mehka vrv, pretegnjene prižeme) je na dnu 85 metrov globoke Marjanščice pri Predolah obtičal podpisani. Razen podhladitve in nekajurnega čakanja na reševalno je obisk tega brezna potekel brez hujših pretresov.
Grdo jo je skupil Alko (Jani Koprivc) na potapljaški akciji (v režiji DJP Proteus) v jami Žirovnici ob Cerkniškem jezeru. V suhem delu za sifoni je nerodno stopil na sigov prag, spodrsnilo mu je in si je zlomil nogo, ki se mu je potem še dolgo, dolgo celila …
Raziskovanje in posledično potapljanje v Šimenkovem breznu nad Stično (26. decembra 1997) je imelo usodne posledice za našo tedanjo predsednico Špelo Klemen. Sifon ni bil niti dolg niti globok, le zelo neroden in kot je na Dolenjskem običajno – ob povratku je vidljivost praktično nič, kar je tudi pripomoglo k temu nesrečnemu slučaju.
Petkov dopoldanski tako rekoč rutinski potop v nekaj sto metrov dolg sifon Na jami v Boljuncu pri Trstu (11. februarja 2000) se je nesrečno končal v globini 45 metrov tudi za našega prijatelja Tomota Vrhovca, rutiniranega potapljača z nekaj tisoč opravljenimi potopi (tudi globljimi od sto metrov) in predsednika Norik suba. Prepričan je bil, da mu je zmanjkalo zraka …
Raziskovanje brezna, po katerem odtekajo vode iz Zgornjega Kriškega jezera je bilo skoraj usodno za Danilčka (Danilo Cej). Pri izvajanju manevra pri prepenjanju je padel nekaj metrov. Dovolj, da si je hudo poškodoval hrbtenico. Jamarska reševalna služba se je izkazala (zlasti Janez Marinšek). Zadeva se je relativno srečno iztekla in naš Danilček spet veselo teka po hribih.