Blizu odcepa proti Kožuhovi spalnici. Foto: Peter Gedei
Sobota 15. januarja je bil pomemben datum za večino jkžjevskega obečstva predvsem iz enega razloga. Luciferovanja. Ne glede na ta silno pomemben dogodek pa smo se Milan in midva z Ines odločili ta dan obiskati nekaj neraziskanih rovov v Ferranovi buži. Taktično ali pa tudi ne naju je Milan, še preden sva prispela do Vrhnike obvestil, da je “nakazan” in ta dan ne bo šel v jamo. V isti sapi pa pristavil naj midva zaradi te malenkosti ne obupava.
Tako je tudi bilo. Po obveznem brifingu v Mantovi, kjer nama je razložil vse podrobnosti in natresel nekaj speleogenetskih hipotez iz svoje zakladnice, sva se šele okrog 11.30 spravila v jamo. Cilj je bil blizu in ni se nama posebno mudilo. Ne glede na to pa je Ines skozi domala celoten nabor Bužinih ožin tako rekoč poletela in že sva se znašla med breznom Za devetimi gorami in Popkovino, kjer sva skrenila desno namesto levo, kot je to običaj, če sledimo sedaj že normalni poti proti širokim delom jame.
Vsi prostori v zgornjem delu jame sledijo strukturam in tudi ta ni izjema. Za razliko od večine zgornjega dela jame pa se je ta razvil vzdolž razpok, ki potekajo v smeri sever – jug. Tako kot v nekaterih drugih delih kamnina razpada v peščeno preperelino in je dodatno zelo preperela tudi v globino, kar narekuje dodatno previdnost med premikanjem. Najina naloga je bila opremiti znane dele s klamfami in v drugem prostornejšem in višjem prostoru preplezati do okna pod stropom, kjer se je nakazovalo nadaljevanje. Za njim se rov vzdolž istih razpok še naprej strmo dviga. Po tleh so veliki bloki in med njimi se je mogoče stlačiti v kakšne 4 m nižje blatno dno. 10 m naprej se rov zapre z aktivnim kaminom, ki se zgoraj nadaljuje v zelo ozek meander. O možnih nadaljevanjih je težko ugibati vendar bo napredovanje v vsakem primeru zahtevalo precej vložka.
V novoodkritih delih sva opazila dva netopirja in tudi sicer so tla na nekaterih mestih kar solidno posrana. Zaradi tega sva te dele poimenovala Kožuhova spalnica.
Ker nisva netopirja, sva stikanja po tej podrtiji imela dovolj, zato sva se v podobno pospešenem ritmu kakor sva prišla, tudi vrnila na površje, kjer se je nedaleč od vhoda že odvijal osrednji dogodek dneva.