V nedeljo, 30. januarja, sem se s Stautovo in Jocovo pomočjo potopil v levi sifon (gledano od vhoda v jamo) Lučke jame.
Situacija je precej zanimiva saj se sifonsko jezero razdeli v dva rova. Po vsej verjetnosti gre za pritočni rov, ki gre v smeri proti že raziskanemu desnemu sifonu in odtočni rov, ki se po cca. 50 metrih zapre oziroma toliko zoža, da se z jeklenkama na hrbtu nisem želel tlačiti v razpoko. Mogoče bi se lahko skozi ožino prebil z jeklenkama na bokih. V tem sifonu je tudi nekaj ostankov nekakšnih tramov in nekaj plastičnih kantic.
Pritočni sifon je bistveno bolj razčlenjen in zanimiv, saj se po obliki močno razlikuje od odtočnega. Ves prostor je poln vodoravnih razpok in dolgih skalnih nožev. Orientacija je kar zahtevna saj nisem vedel v kateri del naj zaplavam. Odločil sem se, da pogledam več rovov in se na koncu odločim za najbolj zanimivega. Po nekaj minutah sem zaplaval v rov, za katerega se mi je zdelo da gre proti drugemu sifonu. Kasneje mi je Joc povedal, da je slišal izdihane mehurje zraka blizu drugega sifona kar kaže na to, da sem bil na pravi poti.
Dobro bi bilo narediti še kakšen potop, da bi zares povezal oba sifona. Dostop do tega sifona je sicer nekoliko lažji kot do desnega, vendar ga kljub temu ovira pet metrov dolga vodoravna razpoka po kateri je transport potapljaške opreme kar neprijeten. Še posebno za Stauta, ki se je boril z jeklenkama.
V obeh rovih je bila največja globina 9 metrov vidljivost na začetku potopa 4 do 5 m na povratku pa od 0 do 2 metra. V obeh rovih je veliko mulja, ki ga zračni mehurji dvignejo in skalijo vodo. Skupna dolžina preplavanih rovov je približno 130 m, vendar se bo v pritočnem delu namerilo še kar precej na prihodnjih potopih.
Še enkrat hvala obema pomočnikoma!
Matej Mihailovski
Včeraj sem se s Stautovo in Jocovo pomočjo potopil v levi sifon (gledano od vhoda v jamo) Lučke jame.
Situacija je precej zanimiva saj se sifonsko jezero razdeli v dva rova. Po vsej verjetnosti gre za pritočni rov, ki gre v smeri proti že raziskanemu desnemu sifonu in odtočni rov, ki se po cca. 50 metrih zapre oziroma toliko zoža, da se z jeklenkama na hrbtu nisem želel tlačiti v razpoko. Mogoče bi se lahko skozi ožino prebil z jeklenkama na bokih. V tem sifonu je tudi nekaj ostankov nekakšnih tramov in nekaj plastičnih kantic.
Pritočni sifon je bistveno bolj razčlenjen in zanimiv, saj se po obliki močno razlikuje od odtočnega. Ves prostor je poln vodoravnih razpok in dolgih skalnih nožev. Orientacija je kar zahtevna saj nisem vedel v kateri del naj zaplavam. Odločil sem se, da pogledam več rovov in se na koncu odločim za najbolj zanimivega. Po nekaj minutah sem zaplaval v rov, za katerega se mi je zdelo da gre proti drugemu sifonu. Kasneje mi je Joc povedal, da je slišal izdihane mehurje zraka blizu drugega sifona kar kaže na to, da sem bil na pravi poti.
Dobro bi bilo narediti še kakšen potop, da bi zares povezal oba sifona. Dostop do tega sifona je sicer nekoliko lažji kot do desnega, vendar ga kljub temu ovira pet metrov dolga vodoravna razpoka po kateri je transport potapljaške opreme kar neprijeten. Še posebno za Stauta, ki se je boril z jeklenkama.
V obeh rovih je bila največja globina 9 metrov vidljivost na začetku potopa 4 do 5 m na povratku pa od 0 do 2 metra. V obeh rovih je veliko mulja, ki ga zračni mehurji dvignejo in skalijo vodo. Skupna dolžina preplavanih rovov je približno 130 m, vendar se bo v pritočnem delu namerilo še kar precej na prihodnjih potopih.
Še enkrat hvala obema pomočnikoma!