Po izjemnem navdušenju prejšnjo soboto se to soboto ponovno odpravimo v jamo v okrepljeni ekipi. Z Matejem se nam pridružita še Igor Vrhovec in Roman Kidrič. Razdelimo se v dve ekipi. Matej in Roman sta z laserjem, natančnim kompasom in naklonomerjem merila dele, ki sva jih odkrila zadnjič z Matejem in namerila 1702 m (zadnjič sva ocenila 1,5-1,7 km). Z Igorjem sva šla ta čas počasi gledat in merit stranske rove in najprej namerila en vzporedni rov v dolžini 180 m, nato pa se zapodiva v en stranski rov, po 200 m prideva do pritoka vode ki se izgublja v tleh, slediva vodi, rov se razdeli na dva dela, po enemu pride več vode, po drugemu manj. Po tem zadnjem prideva do sifona, merjenje drugega do konca pa nama prepreči ura (in tudi majhne dimenzije). Proti koncu je bilo listje, črvi, vejice, … Teh stranskih rovov sva namerila z navadnim metrom in potapljaškim kompasom kar 1347 m. V dvanajstih urah smo vsi skupaj namerili skupaj 3229 m novih rovov (na že izmerjen kilometer od lani za sifonom). V neoprenih smo prehodili vsak slabih pet kilometrov… Ravno ob času polnočnic se peljemo domov. Jama je izredno lepa, razgibana, nad odkritjem smo bili res presenečeni! Jama je sedaj dolga (samo izmerjeni deli) 5588 m.
Črna črta so izmerjeni deli za sifonom od lani, temno modra črta je glavni rov v dolžini 1702 m, svetlo in še svetleje modra sta stranska pritoka ki sva jih merila z Igorjem. Na koncu desnega (ki pa ga še ni konec) je precej organskih stvari. Končali smo torej 280 m zračne razdalje od ZAČETKA sifona v Markovem spodmolu. V katero smer gre 230 m dolgi in 40 m globoki sifon ne vemo, naj bi bilo pa 150 m tlorisa. Malo pred koncem glavnega rova je še en večji stranski rov, ki izgleda kot odtočni del…
