V Romuniji je več kot 5500 km2 kraškega terena (apnenec, sol, sadra, peščenjak…), kar predstavlja okoli 2% površine celotne države. Najpomembnejše in obenem največje zakraselo območje je Apusensko gorovje na zahodu države. V Romuniji je registriranih več kot 12000 jam.
Večina jih leži v apnencih, najdemo pa tudi:
- jame v soli (V predelu Subcarpaţii Vrancei je več jam v soli. Najdaljša in hkrati druga najdaljša na svetu je jama Meledic dolžine 3,5 km.)
- jame v sadri (Takšnih jam je bolj malo in so kratke. Večina leži na severu države, v bližini mesta Baia Mare.)
- vulkanske jame (Npr. jama Cetatea Ciceului dolžine 300 m.)
- eolske jame (Oblikoval jih je veter v izsušeni ilovici. Nahajajo se v osrednjem delu države, blizu mesta Sebeş.)
- ledene jame (Npr. Gheţarul de la Scărişoara, največja v državi in tretja največja na svetu.)
Posebnost je jama Movile, ki je le nekaj kilometrov oddaljena od Črnega morja. Odkrili so jo po naključju, med geološkimi raziskavami terena. Vhod je 18 m globok umeten jašek (jama nima naravnega vhoda). Dolga je okrog 300 m, vseskozi ozka in blatna, povečini horizontalna, le tu in tam je kakšna stopnja, toda nobena globlja od treh metrov. Suhi del jame se konča z jezercem. Nadaljevanje jame predstavljajo sifoni in trije vmesni zračni žepi. Ozračje v teh zračnih žepih je zelo bogato z ogljikovim dioksidom (desetkrat več ga je kot zunaj) bistveno manj pa je kisika (le tretjina glede na zunanji zrak). Tu so našli 46 vrst kopenskih in vodnih nevretenčarjev, od katerih je kar 31 novih vrst.
Romunska speleološka zveza je bila ustanovljena leta 1994 z združitvijo Centralne komisije za speleologijo, Romunske speleološke in krasoslovne zveze, Transilvanske speleološke zveze, Speleološke zveze Banata in Skupine za podvodna in jamska raziskovanja. Pred združitvijo so bile te skupine povezane v organizacijo »Speosport«, ki je delovala na državnem nivoju. Ima 55 članic (1996) in je članica Mednarodne speleološke zveze.
V Romuniji je tudi najstarejši speleološki inštitut na svetu. Leta 1920 ga je ustanovil Emil Răcoviţa, izredno pomemben romunski biolog. Danes nosi institut njegovo ime. Primarno področje delovanja te ustanove so še dandanes podzemni ekosistemi. Inštitut je od leta 1983 organizator vsakoletnega mednarodnega simpozija z naslovom Teoretično in praktično krasoslovje.
Najdaljše jame v Romuniji:
1. Vântului (50 km)
2. Humpleu (41 km)
3. Hodobana (22 km)
Najgloblje jame v Romuniji:
1. Avenul din Grind (530 m)
2. Tăuşoare (462 m)
3. Sura Mare (462 m)
Adi Popentiu , Igor Perpar
Viri:
http://www.uib.no/People/nglbn/index.htm
http://www.geocities.com/rainforest/vines/5771/page1.htm#geograf