Jamarska šola 2018 – Mačkovca

“Kaj ta vikend je škifo vreme v hribih?” “Ma baje da ja.” “No ben..alora kaj čmo?”

Še pred kratkim je bilo to vprasanje filzofskega znacaja, kjer smo da dolgo in siroko razpredali, kaj vse bi se lahko počelo.

Zdaj pa je nekoliko lažje… “Jame”.

Jame sem si vedno predstavljala kot temne ozke buže, kjer ni kaj dosti za počet. No, po prvem obisku V Mačkovici sem nekoliko spremenila mnenje.

Prednost jam pozimi:, Ko je zunaj strašansko mraz, je v notranjosti jame “prijetnih” 8 stopinj.  In tako je bilo tokrat. Iz zasneženega mrzlega jutra smo se odpravili skozi rov proti veliki dvorani. Prva ožina in že si hop na drugi strani, kjer te pričaka ogromna dvorana. Njeno mogočnost pa zaznaš šele, ko se vseh 20 lučk upre v stene jame.

Preko prečke do blatnega rova in nazaj po blatnih ožinah. Na prvi pogled deluje izredno ozko, vendar “Se navadiš”, pravijo izkušenejši. In tako se kot kača zvijaš in premetavaš po rovih, ki ne veš točno kam te bodo pripeljali. Spet začutim mraz.Aha! Bližamo se izhodu.

Zunaj se nekateri navdušeno povaljajo po snegu in očistijo blatna oblačila.

Še na eno pivo. Pa je to, to.

Tečajnica Petra

Leave a Reply

Your email address will not be published.