Ledena jama pri Planini Viševnik – preboj v meander

Zadnje čase so grožnje obiskov Gamse zgolj pretveza za inkognito obiske Ledene jame pri Planini Viševnik. Tudi tokrat se nam je po vročem in sončnem tednu obetala vrhunska akcija v Gamso v spremstvu Jetija, brez dvoma najboljšega vodiča po tej jami. Žal je sobotni kratek vendar odločilen prehod hladne fronte prevesil našo odločitev. Kakor pred tremi tedni http://www.kibuba.com/kks/?content=3&project_id=20&unit_id=354#unit354, smo tudi tokrat v zadnjem trenutku preusmerili pozornost na Ledenko. Tokrat je bila zasedba Borut Jurkovič, Miha Staut, Marko Erker in Matjaž Kačičnik in tudi tokrat sem se z vlakom prav fletno iz Mosta na Soči pripeljal do Bohinjske Bistrice, kjer me je pobral Marko. Ambicije v jami so bile raznorodne (fotkanje, napredovanje, merjenje) in tudi zaradi tega se je akcija zavlekla v (pre)pozne večerne ure. Po svoji ustaljeni navadi je Borut tudi tokrat pozabil kos opreme. Šlo je za para derez namenjenih njemu in Matjažu. Po starem vodnem ledu vhodne dvorane sta se tako deloma drsala po podplatih deloma pa po kolenih, boku, hrbtu ali kar je bilo pač v danem trenutku najbolj pripravno.

Snega in ledu je letos v jami precej manj kakor prejšnja leta alt

Snega in ledu je letos v jami precej manj kakor prejšnja leta (Foto: Matjaž Kačičnik)

Brezderezna tehnika (Foto: Marko Erker)

Kakor je na zgornji povezavi opisala že Mojca, smo na zadnji akciji po fosilnih z gruščem naloženih stopnjastih breznih uspeli napredovati 120 do 140 m in se ustavili nad stopnjo preko katere nismo mogli brez vrvi. V tem delu kakor tudi višje bi bilo potrebno pregledati še nekaj odcepov. Sledili smo le najbolj očitnim prehodom.

Dvorana socialnega dialoga (Foto: Marko Erker)

Oboroženi s potrebno opremo smo to pot brez težav premagali omenjeno 15 m stopnjo (na dnu znanih delov) in se na njenem dnu zabili v ožino. Za njo na prvi pogled ni bilo obetavnih perspektiv. Kljub temu smo se z nekaj odmikanja kamnov in obdelovanja s kladivcem pretolkli skoznjo v tesno kamro iz katere vodi še tesnejši meanderček. Vseprisotni prepih, ki vleče iz jame se je tukaj začuda obrnil navznot. Obstaja seveda možnost, da zrak skozi to ožino le vleče v neke višje prehode. Mogoče pa je, da je jama tod povsem drugačna. Pod pasažo se je po začudenju vseh odprlo 33 m globoko prostorno brezno, ki se je končalo v meandru Gamsovskih razsežnosti. To pomeni ozkem,  zavitem in zelo visokem. Prvič v jami smo srečali tekočo vodo in tudi grušč s katerim je obložena celotna jama tod izgine. Imeli smo le še toliko časa, da smo ugotovili, da bo napredovanje gor in dolvodno gamsovske narave. V meandru kot tudi višje smo opazili neobičajen povsem bel depozit na stenah, ki je bil puhel in mehak kot vata in ni izgledal plesen. Nazajgrede sva z Markom izmerila rove do Dvorane socialnega dialoga. Od najvišje točke jame (kamin nad prečko) do dna meandra je jama globoka približno 120 m. Jamo smo z izjemo enega brezenca in vhodne dvorane pustili opremljeno.

Neobičajni depozit (Foto: Marko Erker)

Jama kot tudi akcije vanjo postajajo vse daljše. Morda bo treba začeti razmišljati o spanju na kakšni bližnji lokaciji.

Več fotografij se nahaja v fotogaleriji: http://www.ljudmila.org/jkz/fotogalerije/gal_221/

Leave a Reply

Your email address will not be published.