6. 8. 2011 – Ohlajeni Socialni dialog

Z dovoljenjem samo povzemam besedilo in fotografije Mojce Stritar, ki so nastale ob prvem letošnjem obisku Ledenke.

Miha.

—————

Kaj pravzaprav pomenijo medijsko ultrapopularni izrazi, kot so “socialni dialog”, “socialni transfer” in “sonaravni razvoj”, smo se med drugim spraševali med potjo do Ledene jame pri planini Viševnik. Priložnosti za taka modrovanja smo imeli dovolj, kajti do prave akcije je bilo kar daleč: z avtom nad Vogar, pa do planine Viševnik, pa skozi od nepričakovanega dežja vlažno goščavje do neudobnega, mrzlo prepišnega prostorčka nad ledeno vhodno dvorano … Akcije pa smo potem imeli toliko, da do predvidenega merjenja jame sploh nismo prišli.

Gamsova bo še malo počakala ...

Čečkarija v vhodni dvorani.

"Šepetalska" skala (podrtija proti koncu starih delov).

Že lani so fantje nad (do tedaj zadnjo) prečko splezali kamin in nadaljevali po rovu na drugi strani, letos pa smo se vrnili z več opreme in s pričakovanjem, da bo jame tako ali tako za naslednjim vogalom konec. Pa je ni bilo, skozi precej ozek in predvsem zelo podrt rov smo se kar spuščali in pajsali in poplezovali, dokler nismo skozi okence prišli v večjo dvorano, ki je v čast uvodoma omenjenim debatam dobila ime Dvorana socialnega dialoga. Našli smo nekaj bobovca, sicer pa v jami ni kapniškega okrasja, na srečo pa tudi ne blata, tako da luksuz “uporabe” v gojzarjih ostaja. V desnem delu dvorane se je rov nadaljeval. Spustili smo se še nekaj metrov, kolikor nam je dopuščala vrv. Tu se je jama razcepila v več vzporednih rovov in brezenc. Fanta sta se odplazila še naprej, ampak brez vrvi je bilo veselja hitro konec – kar pomeni, da še pridemo!

Skrilasti skladi v Dvorani socialnega dialoga (ki je prevelika za fotko).

Pri opremljanju pomagajo tudi zobje!

Jama je z najnovejšim podaljškom še bolj fletno dinamična, kot je bila, in je bila po dvomesečni jamarski abstinenci res že skoraj nujna. Ledu je bilo nekoliko manj kot lani, na žalost pa dostop in sestop ostajata enako dolgovezna, kot sta bila …

Ekipa.

Po vseh lanskih Perotovih čudovitih fotkah me kar boli ob gledanju svojih letošnjih, ampak naj bo – za dokumentarne namene!

Leave a Reply

Your email address will not be published.