Kras Lesnega Brda

Lesno Brdo je vasica v Horjulski dolini ob cesti Drenov Grič – Horjul oziroma točneje Zaklanec. Tudi naslov »Kras Lesnega Brda« ni najbolj posrečen, saj le del vasi, ki je nekoč imela celo svoj grad (in danes ga ima spet) leži na apnencih, preostanek pa na dolomitih.

Vas ali bolje vasica ima tudi svojo cerkev in britof (do popolnosti ji manjka le gostilna). Torej ni kar tako in poleg tega je edini kolikor toliko strnjen zaselek (poleg Drenovega Griča) v bližini naše zaplate apnencev, da se ta kras lahko mirno imenuje po njem. Zaplato omejujejo Lesno Brdo na severu, Kurja vas na jugu, Kremenik na zahodu in Kamna Gorica na vzhodu. Dolga je kake tri kilometre, široka do pol, vmes pa »ima svega i svašta«.

Historiat

Sredi sedemdesetih let, ko je vodenje tedanje JS PD Železničar za kar nekaj let prevzel podpisani, smo se odločili, da se poleg drugega podrobneje posvetimo kareju Ljubljana – Vrhnika – Žiri – Škofja Loka – Ljubljana. Nekaj speleoloških objektov v teh krajih smo obiskali že prej, pa se nam je zdelo, da neka sistematika v smislu »vse od kraja« ne bi bila odveč. Seveda smo takoj postali pozorni na silno geološko pestrost teh krajev in seveda na razgibano tektoniko. Oboje je posledica tega, da je obravnavano ozemlje nekako »v šraufštoku« med Julijci in Dinaridi. Tedaj seveda tudi še nismo vedeli, da je zaplata, ki smo ji tu nadeli ime »Kras Lesnega Brda« ločena od ostalih kraških predelov z bolj ali manj neprepustnimi kameninami. Možno je, da gre v smeri proti Ligojni oziroma Žažarju samo za prekritje. V medsebojnem pogovoru smo tem krajem rekli kar Drenov Grič, po avtobusni postaji, kjer smo navadno izstopili.

Zgornji kamnolom. Foto: Aleš Lajovic

Vse tri glavne kamnolome se je s ceste Koper – Ljubljana tedaj prav lepo videlo, v obratni smeri pa se jih navadno spregleda. V srednji šoli sem poleg tega v Proteusu (leto 1965/66 št. 6) prebral tudi članek (avtor dr. R. Pavlovec) o najdbi jamskega leva v enem od brezen v kamnolomu Lesno Brdo. V tistih časih so bile avtobusne zveze precej dobre, tudi v nedeljo, kljub temu pa smo marsikdaj, seveda predvsem pozimi, prezebali na postajah čakajoč na avtobus – vlaka tedaj namreč že davno ni bilo več. V Drenovem Griču je prijetna gostilna (Stara šranga oziroma Kavčič) in tako se je začelo.

Tedaj je bilo na tem področju registriranih le par jam, in sicer Jama v Kobilji dolini (brez načrta in s pomanjkljivim opisom), Jama v kamnolomu Drenov Grič z lego v kamnolomu v Kalcah ali Kavcah. Dejansko je jama pod gubo v spodnjem, Kuclerjevem (tudi Molkovem) kamnolomu. Danes je tam geološki rezervat z nazivom »naravni spomenik«, opremljen z raznimi tablami, kjer jame niso omenjene, in geološko skladovnico. Na zahodni strani kamnoloma je zametek forme vive – v črnem, lokalnem apnencu seveda. Registrirani sta bili še manjši jami v Kamni Gorici (Veliko in Malo Suhadolnikovo brezno, poleg tega pa smo vedeli še za sicer neregistrirano Brezno v kamnolomu Lesno Brdo (leži najvišje v bližini istoimenske vasi), kot že rečeno, na osnovi članka v Proteusu.

Po jamah smo poizvedovali v obveščevalni točki številka 1 – v gostilni, seveda. Kljub temu pa nam kar nekaj let niso hoteli povedali za najznamenitejšo – to je Jama v Kobilji dolini, ki smo jo preimenovali v Partizansko jamo. Pod tem imenom je jama namreč danes splošno poznana, ne tako daleč nazaj pa je imela na vhodu, kjer je tudi vodovodno zajetje, tablo, ki je opozarjala na dogodke med drugo vojno. Obširnejši članek na to temo je izšel pred kar nekaj leti v Naših jamah (Naše jame 26/84) izpod peresa podpisanega in zaenkrat ni kaj bistvenega dodati. Ima dve etaži in je s 325 metri poligona še vedno najdaljši znani spleološki objekt na naši krpici.

Zmešnjave pa so se dogajale z Jamo v Kuclerjevem kamnolomu. Kot rečeno, lega ni bila pravilna, poleg tega pa je bil v tistem času v kamnolomu v Kalcah takoj za garažami vhod v podzemlje, ki bi lahko bil tudi vhod v to jamo. Ne prav velik in ne kdo ve kako globok, s kar solidnim kapnikom. Če je bila pred tem, se pravi pred odprtjem kamnoloma, na tistem mestu kaka jama, mi ni znano, bi pa skoraj morala biti. Spodnji del te jamice je bil zaradi miniranja zasut z gruščem. Kopati se nam ni dalo (saj smo imeli pametnejšega dela dovolj), kamnolom pa je bil še v eksploataciji in smo seveda upali, da nam bodo jamo prej ali slej sami odkopali, kar se je kakih dvajset let kasneje tudi res zgodilo.

Kapnik v kamnolomu. Foto: Aleš Lajovic

Omenjeni kapnik je potem kar nekaj let ležal sredi kamnoloma, na zahodni strani pa sta se pojavili dve odprtini. Iz severnejše je tekel potoček, ki je ob visoki vodi poplavil spodnji del kamnoloma, da je nastalo manjše jezerce. Voda je odtekala skozi grušč pod garažami nekako na mestu, kjer je bil nekoč vhod v omenjeno jamico in kakih pet metrov niže. Več kot očitno je bilo, da je tod potekal jamski rov, katerega severni bok je bil v razdalji nekaj deset metrov odstreljen, nadaljevanje po njem v smeri proti Kurji vasi pa zaradi nasutega grušča nedostopno. Pa kdaj drugič. Kakorkoli – jami smo izmerili in popisali, izčrpen članek pa objavili v Naših jamah (Naše jame 37/95).

Vmes se je zgodilo še to, da je članstvo imelo nočne more oziroma vaje oziroma vigilije po Drenovem Griču, ki je za podobne zadeve, kot je pokazal nadaljnji potek dogodkov, sila primeren (zadeve ne bomo dalje komentirali). Eden od rezultatov je bil ta, da se je na klubu nekega lepega dne (natančneje četrtka) prikazal načrt Duševe jame, ki da je baje v spodnjem (Kuclerjevem) kamnolomu. Zmešnjava je bila v hipu pojasnjena. Jama v kamnolomu Drenov Grič (načrt Duševe jame je bil namreč skoraj identičen s Pirnatovim) je bila začuda v Kuclerjevem kamnolomu, jame v kamnolomu v Kalcah pa so bile nove! Že v tistih letih smo opazili razpoko nad gubo v taistem (Kuclerjevem) kamnolomu, izmerili pa šele preteklo leto. Na junijski akciji smo podatke zapisovali kar z nožem na kamnito ploščo, saj smo papir in svinčnik spotoma izgubili neznano kje in nikakor ne našli kljub silnim prizadevanjem gdč. Kristince. Jama je dobila rahlo čudno ime Razbremenilna in je, kot kaže, gornji del Jame v kamnolomu Drenov Grič. Brezno v neposredni soseščini Razbremenilne pa še čaka na meritve, enako rovi v južnem delu tega kamnoloma.

V preteklih dobrih tridesetih letih, kar se bolj ukvarjamo s krasom Lesnega Brda, smo obdelali še Kavško jamo na vrhu grebena nad Kalcami (heliktiti). Na specialkah ima iz neznanega razloga drugo ime – Balkcova jama. Zanimivo je bilo raziskovanje Brezna na čistini. Danes je seveda tam goščava, majhen okrogel vhod pa je nekaj deset metrov severozahodno od skladišča za razstrelivo v bližini Kuclerjevega kamnoloma. Navadno je nanj zavaljena kaka skala. Na njegovem dnu namreč teče potoček, ki očitno priteče iz kamnoloma v Kalcah, ki je oddaljen kakih 250 m, vmes pa je verjetno vsaj toliko metrov rovov. Ko smo raziskovali to brezno, o kakem potoku v kamnolomu v Kalcah še ni bilo ne duha ne sluha, saj še ni bil dovolj poglobljen. Danes je situacija bistveno bolj perspektivna. Iz brezna je žal dostopnih le par metrov navzgor in navzdol po rovu (ponovno heliktiti).

Petrovo brezno v Jazbah, v zaledju Partizanske jame, je znamenito po zimskih prepihih, ko se dim (kondenziran jamski zrak oziroma vlaga) vidi ob jasnih dnevih daleč naokoli iznad gozda, drevje okoli in nad vhodom pa je povsem v ivju. Pri tem breznu gre za zelo ozko razpoko, kjer smo se sicer trudili… Brezno je verjetno zgornji vhod v Partizansko jamo (prepihi so v obeh primerih podobni), vmesni del pa je, kot kaže, neprehoden za široke jamarske množice, za zrak pa očitno je.

Jugozahodno od vhoda v Partizansko jamo je južno od poti v Jazbe še eno vodovodno zajetje, kjer se kaže možnost prodora v podzemlje (vode niti ni tako malo). Doslej smo se zadovoljili le z opazovanjem omenjene luknje in modrovanjem… V samih Jazbah je več ponikalnic in posledično grezov. Nekaj uspeha je bilo le v jamici – ponoru pod Petrovim breznom. Brezno ob daljnovodu (Brezno v Jordanovem kotu, Suhadolnikovo brezno) na severnem pobočju Kamne Gorice pa se nam že kakih trideset let izmika. Pravzaprav o njem vemo skoraj vse. Našli bi ga tudi v najtrši temi. Zapisnika pa ni in ni… Znamenito je predvsem po korozijskih nožih, kake posebne globine pa seveda nima, ker je na teh koncih tudi biti ne more. Registrirano je pod imenom Suhadolnikovo brezno. Zapisnik je pomanjkljiv, načrta ni.

Jama 1 (leva) v kamnolomu Drenov grič. Foto: Peter Gedei

Jama 1 (leva) v kamnolomu Drenov grič. Foto: Peter Gedei

In slednjič seveda ne moremo mimo bistva, takorekoč »vrha« krasa Lesnega Brda – istoimenskega kamnoloma. Za nas se je seveda začelo s člankom v Proteusu. Ko smo začeli pohajati po Lesnem Brdu, sta bila oba kamnoloma rdečega grebenskega apnenca v mirovanju. Brezno je v vzhodnem kamnolomu in ga je že tedaj precej manjkalo (brezna namreč), kasneje, ko so obnovili dela in postavili dvigalo pa so ga povsem odrezali. Tako rekoč odpeljali so ga. Pač pa se je z leti pokazalo na različnih koncih kamnoloma več jam in brezen. Večje raziščemo, izmerimo in dokumentiramo, manjše pa navadno samo poslikamo. Vse pa doleti podobna usoda: razrežejo nam jih in odpeljejo. Včasih smo ugotavljali, da so nam kako jamo ukradli. Tule se nam dogaja nekaj podobnega. Kljub temu pa smo uspeli rešiti jami v Kalcah, preko M. Simića, ki je jami tudi registriral pod imenom Jama 1 in 2 v kamnolomu Drenov Grič – nam se tedaj z njimi ni ljubilo ukvarjati. Očitno pa nam ne bo uspelo rešiti heliktitov v Levi jami (Jama 1) in aragonitnih ježkov v Desni jami (Jama 2). Jami sta tesni, vendar kljub temu prelahko dostopni. Dober glas pa, kot je znano, seže v deveto vas (slab pa baje še dlje). V tem primeru nas jamarje to žal tepe, kljub dejstvu, da je tudi ta kamnolom rezervat in obdan s solidnimi plankami.

K vsemu navedenemu je treba dodati še to, da je bil v dolinici vzhodno od Kremenika pred dobrimi stotimi leti rudnik antracita (zahodno od kmetije Bernik). Vhod v južni del je danes zrušen in zato nedostopen, ostal pa je očitno sledilni rov proti severu v dolžini nekaj deset metrov, izkopan zgolj v kompaktnih apnencih. Mimogrede naj še omenimo, da so pri iskanju zalog premoga zahodno od železniške postaje Drenov Grič (točneje Drenov Grič 38, severovzhodni vogal drvarnice) z vrtino naleteli tudi na termalno vodo. Baje je imela temperaturo okoli 24 °C »in je brizgala tako visoko, kot je visok tistile grič,« je povedala stanovalka omenjene hiše. Čeprav rojena 1907, so vrtali že pred njenim rojstvom. To ji je povedal njen oče.

Geologija

Kot že omenjeno, redkokje pri nas naletimo na tako geološko, posledično pa tudi barvno pestrost kot na krasu Lesnega Brda. Proti severu je Horjulska dolina na nadmorski višini 333 m in dolomit. Proti jugu so vmes med našimi apnenci in dolomiti v okolici Drenovega Griča na 296 m n.m. še (po starem werfenski) vijolični ter rumeno-rjavi škrilavci in peščenjaki. Proti zahodu je hrib Kremenik (že ime pove, za kaj gre), vzhodno od Velikega Vrha (kota 491 m) pa se proti Ljubljani vleče greben permokarbonskih škilavcev in peščenjakov s skromnimi vložki apnenca in dolomita v ližini Loga pri Brezovici. Tam je tudi nekaj jam. Zelo zanimiva je Jama pri Logu oz. Jama na Malah. Cel greben naših apnencev deli na dva dela še prelom, v grobem vzporeden s cesto Drenov Grič–Zaklanec, ki je verjetno »sokriv« za nastanek Partizanske jame – točneje za to, da je njen vhod tam, kjer pač je. Sicer pa rovi v jamah večinoma potekajo v smeri severozahod–jugovzhod, enako tudi njihov naklon (padec).

Zahodni del našega krasa (Partizanska jama) tvorijo laporasti apnenci, delno prekriti z vijoličnimi škrilavci in peščenjaki, kamnolom Lesno Brdo grebenski (rdeči) apnenci s številnimi fosili, kamnolom v Kalcah črni bituminozni apnenci z vložki premoga in enako tudi Kuclerjev kamnolom, kjer so vmes med plastmi tudi plasti s fosili (školjke) in škrilavci oz. laporji (Razbremenilna). Marsikateri portal v okolici Drenovega Griča je izklesan iz teh črnih apnencev, ki se dajo tudi kar dobro polirati. Danes je od štirih večjih kamnolomov na naši zaplati odprt le še kamnolom Lesno Brdo, kjer režejo rdeč okrasni kamen, nam pa občasno odrežejo kako jamo ali brezno. Nismo še omenili tistega v Kamni Gorici, kjer so lomili kompakten sivorjavi apnenec.

Kljub sicer kompaktnemu apnencu pa je siga v jamah, kjer pač je, večinoma »kilava«: veliko vložkov ilovice med plastmi sige, ki je na splošno motna. Izjema so kristalne tvorbe. Presenečeni smo bili nad velikostjo heliktitov, zlasti v Levi jami v Kalcah. Aragonitni ježki, kolikor jih je sploh še ostalo v Desni jami v Kalcah, pa so majhni. Vse kaže, da se pas jam s heliktitnimi in aragonitnimi tvorbami začne s Kamno Gorico, nadaljuje po Podlipski dolini in konča na Sv. treh kraljih – vsaj po tem, kar vemo danes.

Jamski rovi v krasu Lesnega Brda so večinoma skromnih dimenzij razen v Desni jami, kjer so profili, presenetljivo, visoki tudi do šest metrov in kar prostorni, njihovi spodnji deli pa večinoma zapolnjeni z glino. Danes po tej jami ne teče več voda, tista, ki je oblikovala te rove, pa ni mogla biti prav majhna. Nekaj podobnega smo ugotavljali tudi že v Partizanski jami.

Posebno poglavje predstavlja kamnolom Lesno Brdo, kjer zaradi načina rezanja in lomljenja kamna dobimo trodimenzionalne preseke skozi jame, ki omogočajo čudovit vpogled v razumevanje zakrasevanja, nastanka jam in rasti sige ter vpliv razpok na vse to dogajanje.

Hidrologija

Zaradi pestre kamninske sestave pravih kraških izvirov na tem območju ni, z izjemo morda potočka iz Desne jame v Kalcah – ta jama pa je umetno odprta. Stalni izviri so pod Partizansko jamo na stiku škrilavcev in apnenca, pa tudi iz same jame. Voda je zajeta za lokalni vodovod, prav tako že omenjeni izvir pod Jazbami. Stalni izvir je tudi v Kamni Gorici pri kmetiji Vrbonkar, v zadnjem času so ga oplemenitile odplake iz novogradenj nad izvirom, in v železniškem useku pri Čeponu. Na območjih, kjer je podlaga iz škrilavcev in peščenjakov, je še nekaj manjših zajetij. Vodovja s področja Jazb se stekajo v Partizansko jamo in v zajetje pod Jazbami.

Z Lesnega Brda pa vode zaradi bočnih zajezitev s severa (dolomiti v Horjulski dolini) in juga (rdečevijolični škrilavci in peščenjaki) odteka proti vzhodu proti Vrbonkarju, kjer je bilo zajetje za vodovod, danes pa se od tam napaja le lokalna ribogojnica južno od kmetije. Vzhodno od nje pa je, pod rimsko potjo, tudi par drobnih, verjetno kraških izvirov, kamor so s kmetije hodili po pitno vodo za lastno uporabo. Proti Vrbonkarju skozi Brezno na čistini zelo verjetno teče tudi voda iz Desne jame v Kalcah. Najniže leži droben izvir pri Čeponu. Zaledje je zelo verjetno kraško, voda pa po pripovedovanju zelo dobra.

Paleohidrologija: Že v Partizanski jami smo ugotavljali, da so profili glede na današnje pretoke nekam veliki in predvidevali, da je jamo ustvarilo neko drugo, večje vodovje. Kasneje smo našli Petrovo jamo (brezno), ki bi lahko bil verjetni ponor teh voda v daljni preteklosti. Od kod so pritekale? Kdo ve.

Podobna vprašanja se seveda zastavljajo tudi ob pogledu na jame in brezna v kamnolomu Lesno Brdo, ki so še okoli 60 m više kot vhod v Petrovo jamo, profili pa še večji. Očitna je silna izvotljenost masiva ravno na mestu današnjega kamnoloma. Manjši kanali so večinoma do vrha zapolnjeni s sedimenti, večji pa deloma s sigo. Ko so odstranili krovnino, so večinoma postali dostopni, nekateri pa šele, ko so jih odprli z boka. Glede na znana dejstva predvidevamo, da je vodovje teklo proti vzhodu (Leva jama v Kalcah). Vmesni oz. povezovalni rovi med kamnolomoma iz tistega časa so danes zapolnjeni in zato nedostopni (nekaj malega smo se trudili v Levi jami), lokalno vodovje pa danes očitno teče niže in v isti smeri verjetno v izvir pri Vrbonkarju. Polnila v vseh teh jamah in breznih so rdeče barve in še najbolj spominjajo na terro rosso. Kake omembe vredne količine prodnikov oz. peskov, ki bi nam o davnem zaledju vodovja, ki je tu ponikalo, lahko povedali kaj več, v teh jamah doslej nismo našli (z izjemo v Levi in Duševi jami), na površju pa le par lepo zaobljenih silikatnih kosov (do 2 cm).

Arheologija

Tole poglavje bo pa kratko. Vsaj zaenkrat. Znanih najdb, kot vem, ni, jam oz. jamskih vhodov, ki bi bili primerni za vsaj občasna bivanja v daljni preteklosti, tudi ne, z izjemo morda vhoda v Partizansko jamo. Z rimskih časov je ostal spomin v obliki rimske poti, ki je šla mimo kamnoloma v Kamni Gorici, nad Vrbonkarjem, mimo Kuclerjevega kamnoloma in potem verjetno naprej na Staro cesto itn.

Med Drenovim Gričem in Sinjo Gorico je zaselek Frtica, kar je okrajšava oz. slovenska oblika za fortezzo – trdnjavo in je toponim. Če je šla tam mimo rimska cesta ali pa je ta trdnjava služila čemu drugemu, lahko le ugibamo. To brez dvoma nima nobene zveze z jamami, je pa zanimivo.

Paleontologija: Kot je bilo že omenjeno, so bile v Breznu v rdečem kamnolomu najdene kosti jamskega leva in o tem objavljen članek v Proteusu (kopija članka je v Katastru jam JZS – če koga detajli bolj zanimajo). Pri meni osebno pa je obstajala dilema, če je jamski lev jamski zgolj zato, ker je padel v jamo, ali zato, ker je živel v jami (kar levi v splošnem ne počno), ali pa morda obstaja kak globlji, meni neznani razlog za tako poimenovanje. Odgovor je bil, da so bili jamski levi za tretjino večji kot so današnji. Spodobne mrcine torej! Hvala bogu imamo jamarji dandanašnji občasne težave zgolj z medvedi ter sem ter tja z jazbeci, pa kaka lisička se najde, pa sova, ki se ti zakadi tja v obraz, pa netopirčki…

Meteorologija

V jamah na obravnavanem področju kakih posebnih prepihov ni razen skozi Partizansko jamo. Smer je seveda pogojena z letnim časom oziroma zunanjimi temperaturami, prepih pa je znaten. Zanimivo je, da je ventilacija le v spodnji etaži, zato so partizani med drugo vojno spali tik ob vodi, ne pa recimo v zgornji, ki je toplejša vendar zelo vlažna. Zgornji »oddušnik« Partizanske jame smo dolgo iskali po spodnjem delu Jazb, potem pa smo ga zagledali nekega precej mrzlega zimskega dne (jasno vreme –8 °C), ko smo se potikali po tistih koncih. Takrat smo raziskovali Izginulo brezno v kamnolomu Lesno Brdo, in sicer 13. januarja 1990). Para se je dvigala iz Petrove jame in iz razpok v okolici vhoda, ne pa tudi iz bližnjega požiralnika. Kasneje smo po jami skušali prodreti v sistem Partizanske jame, vendar smo zaradi precej brezupnih ožin kaj kmalu odnehali. Ena takih akcij se je odvijala natanko tisto popoldne, ko so na Tržaški pri gostilni Gorjanc med zadnjo vojno postavili barikade. Mi smi šli iz neznanega razloga domov po Horjulski dolini, sicer se podpisani danes zelo verjetno ne bi vozil s še vedno istim Wartburgom.

Poleti se prepih obrne in iz Partizanske jame veje mrzel zrak. Jama je na splošno precej hladna in tako se je zgodilo, da smo jo šli meriti neko vroče junijsko popoldne. Po večurnem »puzanju« po ozkih rovih, deloma v vodi, smo iz jame prišli precej premraženi. Nemudoma smo jo ubrali k Slamiču (nekdanja restavracija v centru Ljubljane, sicer pa naš drugi dom), zavili na teraso in naročili – kuhano vino. Ostali gostje so se hladili z mrzlim točenim pivom (bilo je znatno čez 20 °C) in nas seveda čukasto gledali.

Sklep

Med vasico Lesno Brdo in Drenovim Gričem se vleče bolj ali manj izrazit gorski greben v grobem v smeri zahod–vzhod. Gradijo ga različni apnenci (tudi barvno), ki so zlasti v Kuclerjevem kamnolomu in kamnolomu v Kalcah (Kavcah) čudovito zgubani. V tej okoli tri kilometre dolgi in v povprečju par sto metrov široki zaplati apnencev s površino največ 1,5 kvadratnega kilometra je tudi nekaj deset jam in brezen. Natančna določitev površine ni mogoča, ker so apnenci marsikje prekriti s škrilavci, peščenjaki pa tudi silikati. Skupna dolžina vseh znanih rovov v teh speleoloških objektih je več kot 1 km! Presenetljivo veliko za tako malo površino. Gostota jamskih rovov je seveda največja v kamnolomu Lesno Brdo, kjer nam jame tako odlično razrežejo, da lahko jamske prostore občudujemo trodimenzionalno. Ej, tega ne zmore niti računalnik! Težava je le v tem, da se nam v tem kamnolomu kopičijo brezstenske jame, saj nam stene pa tudi dno oziroma jamska tla prej ali slej odpeljejo. Jame in brezna pa menda ostanejo, ali kaj? Filozofsko vprašanje, na katerega zaenkrat še ni točnega odgovora. Jasno pa je, da se bo na tem krasu zelo verjetno še kaj našlo oziroma prekopalo. Tale članek predstavlja predvsem rezultat prizadevanj članov nekdanje JS PDŽ (zlasti A. Jenc, V. Menart, J. Barbič itn.) oziroma sedanjega JK Železničar (T. Petek, M. Brenčič, I. Perpar) na speleološkem področju v krasu Lesnega Brda v zadnjih petintridesetih letih.

Aleš Lajovic – Hov-Hov

.

Osnovni podatki o jamah in breznih

Divja jama pri Lesnem Brdu
Kat. št. 391
Koordinate: X = 5096 260, Y = 5446 730, z = 410 m

Opomba: Gre menda za neko nam neznano špranjo med skalami na vrhu nekega kuclja na področju, kjer so dolomiti (?). Take nadmorske višine tam ni. Zapisnik pomanjkljiv, načrta ni.

Petrova jama (brezno)
Kat. št. 4443
Koordinate: X = 5096 350, Y = 5447 530, z = 350 m

Dolžina 10 m, globina 10 m
Opomba: Perspektivno brezno s prepihom vendar žal zelo ozko.

Ponor pod Petrovo jamo
Kat.št.: nima
Koordinate: X = 5096 850, Y = 5447 260, z = 340 m

Opomba: Pred leti so člani v njej prodrli baje par (deset) metrov daleč. Vhod je trenutno zasut.

Jama v Kobilji dolini
sinonim: Partizanska jama
Kat. št. 775

Koordinate: X = 5096 170, Y = 5447 790, z = 307 m
Dolžina 325 m, denivelacija 10 m
Opomba: Vodoravna jama v dveh etažah, znaten prepih,vodovodno zajetje. Ob vodi navzgor še ni vse preiskano. Glej Naše jame 26/84.

Zajetje pod Jazbami
Kat. št.: nima
Koordinate: X = 5096 120, Y = 5447 715, z = 313 m

Opomba: Podobno izdaten izvir kot Partizanska jama s podobno geologijo in zaledjem. Nad rezervoarjem je nepregledan vhod v neznano.

Izginulo brezno
Kat.št.: nima
Koordinate: X = 5096 500, Y = 5448 150, z = 415 m
Dolžina 12 m, globina 9 m

Opomba: Breznu trenutno v zgornjem delu manjkajo stene.

Brezno v rdečem kamnolomu
Kat. št.: 4376
Koordinate: X = 5096 580, Y = 5448 240, z = 425 m
Dolžina 20 m, globina 12 m

Opomba: To je tisto brezno, kjer so bile najdene sicer precej zdrobljene kosti jamskega leva. Drugače pa poleg brezstropih jam poznamo očitno še brezstenske. Ta je ena izmed njih. Temu breznu so stene namreč odpeljali neznano kam.

Odžagano brezno 1
Kat. št.: 7295
Koordinate: X = 5096 596, Y = 5448 180, z = 416 m
Dolžina 20 m, globina 14 m

Opomba: Brezno počasi žagajo

Odžagano brezno 2
Kat. št.: 7294
Koordinate: X = 5096 572, Y = 5448 201, z = 410 m
Dolžina 42 m, globina 11 m

Opomba: Žiga – žaga

Prerezana jama
Kat. št.: 7296
Koordinate: X = 5096 573, Y = 5448 251, z = 410 m
Dolžina 20, globina 17 m

Opomba: Podobna zgodba kot zgoraj

Jama 1 v kamnolomu Drenov Grič (sin.: Leva jama v kamnolomu v Kalcah)
Sinonim: Leva jama v kamnolomu v Kalcah
Kat. št.: 6240
Koordinate: X = 5096 255, Y = 5448 660, z = 365 m
Dolžina 121 m, denivelacija 7 m

Opomba: V jami je nekaj kapnikov in sigastih slapov z boka, ki otežujejo prehod. Zanimivi so heliktiti. Profil je precej visok (do cca. 6 m), spodnji del je večinoma zapolnjen s sedimenti, enako konec jame. Bili so sicer neki poizkusi kopanja… Detajli so objavljeni v Naših jamah 37/95. Rov vzhodno od današnjega vhoda je bil v dolžini okoli 30 m odstreljen (severna stena), vhod v nadaljevanje proti Breznu na čistini, kamor odteka tudi voda, pa zasut. Potekal je par metrov niže od danšnjega vhoda z rahlim strmcem proti vzhodu v ravni liniji. Trenutno je na tem mestu deponija gradbenega materiala in velika packarija. Več.

Jama 2 v kamnolomu Drenov Grič (sin.: Desna jama v kamnolomu v Kalcah)
Sinonim: Desna jama v kamnolomu v Kalcah
Kat. št.: 6241
Koordinate: X = 5096 275, Y = 5448 675, z = 360 m
Dolžina 130 m, denivelacija 22 m

Opomba: Iz jame teče potoček in če je vode dovolj, nastane pred vhodoma v obe jami manjše jezerce. Voda odteka proti Breznu na čistini, kjer se v jami zopet pojavi. Drobni aragonitni ježki, žal jih že precej manjka. Sicer pa zelo tesni rovi. Že na vhodu. Podrobnosti Naše jame 37/95.

Jama v Bukovju (Kalska, Kavska, Belckova, Balckova jama)
Sinonimi: Kalska, Kavska, Belckova, Balckova jama
Kat. št.: 44
Koordinate: X = 5096 514, Y = 5448 692, z = 444 m
Dolžina 29 m, globina 15 m

Opomba: Od vseh jam leži najviše in je bila tudi prva registrirana (1. avgusta 1926, Michler). Številka jame je bila zamenjana (prvotno je bila precej višja). Dvoranski prostor takorekoč na vrhu grebena. Heliktiti.

Brezno na čistini
Kat. št.: 4368
Koordinate: X = 5096 050, Y = 5448 950, z = 335 m
Dolžina 24 m, globina 17 m

Opomba: Pred tridesetimi leti je bila tam čistina, danes pa je borova goščava. Na vhod je navadno zavaljena kaka skala, da ne bi kdo padel v jamo. Na dnu z zahoda priteka potoček in odteka v prav tako špranjast rov proti vzhodu. Heliktiti. Predvidevamo, da voda priteka iz kamnoloma v Kalcah.

Brezno v kamnolomu Drenov Grič
Sinonim: Duševa jama
Kat. št.: 2747
Koordinate: X = 5096 110, Y = 5449 070, z = 350 m
Dolžina 117 m, globina 22

Opomba: Poševna jama z nekaterimi kapniki. Vhod je pod gubo v spodnjem, Kuclerjevem kamnolomu. Prvotna lega je bila napačna, in sicer v kamnolomu v Kalcah. To dejstvo je med drugim botrovalo tudi nastanku tegale članka.

Razbremenilna
Kat. št.: še nima
Koordniate: 5096 175, Y = 5449 055, z = 375 m
Dolžina 90 m, globina 24 m.

Opombe: Za jamo vemo pravzaprav že zelo dolgo. Zdi se mi, da je bila razpoka nekoč tako ozka in že tedaj precej dolga, da nisem zbral dovolj volje za spust. Danes je stvar bistveno drugačna. Če je res, kar se nam zdi – da se je jama razširila, potem je guba v Kuclerjevem kamnolomu v resni nevarnosti, da se bo nekega dne odtrgala, saj je dejansko ločena od ostale hribine. Upajmo, da tistikrat ne bo koga spodaj v rezervatu. Po drugi strani pa je vhod v neposredni bližini škrilavcev in še česa, pa tudi stene dajejo vtis, da so delo tekoče vode. Menimo, da je Razbremenilna zgornji del Jame v kamnolomu Drenov Grič. To je uradno ime jame, čeprav je dejansko v Kuclerjevem kamnolomu. Zapisnika in načrta pa v Katastru jam JZS tako ni. Brez dvoma bi bilo potrebno zadevo detajlno geološko kartirati oz. obdelati.

Brezno pri Razbremenilni
Kat. št.: še nima
Koordinate: 5096 115, Y = 5449 060, z = 375 m
Dolžina 40 m, globina 35 m (?)

Opomba: Na prvi pogled daje okrogel, ne prav velik vhod vtis, da jama pod njim spada k Razbremenilni, vendar ni tako, čeprav je le par metrov v smeri severozahod oddaljen od njenega najvišjega vhoda. Zaenkrat smo jamo le pregledali (M. Celarc), podatki pa so ustni.

Suhadolnikovo brezno
Sinonimi: Veliko / Malo Suhadolnikovo brezno, Kamni potok, Brezno v Jordanovem kotu, Brezno ob daljnovodu (Bilten JS PDŽ, 14/76)
Kat. št.: 3070
Koordinate: X = 5095 910, Y = 5449 670, z = 320 m
Dolžina 27 m, globina 25 m.

Opomba: Koordinate veljajo za Veliko Suhadolnikovo brezno. Malo Suhadolnikovo brezno je nekaj deset metrov bolj zahodno in ne dosega kriterijev za registracijo. S kopanjem bi se pa morda kam pririlo, saj sta to brez dvoma ponorni brezni potočkov, ki so pritekali s permokarbonatov nekdaj verjetno vzhodno, danes pa severno od vhodov v brezni. Kontakt (in potoček) je dandanašnji kakih 20 m pod vhodom v Veliko Suhadolnikovo brezno na severovzhodni strani grebena. Pred leti smo nedaleč od tod, vendar na južnem pobočju Kamne Gorice, z macolo raztolkli solidno skalo na vhodu v poševno jamo. Vhoda ne najdemo več, sicer pa je bila tudi ta jama pod kriteriji za registracijo, pa še precej blatna povrhu.

Rudnik Drenov Grič, severni rov
Kat. št.: seveda nima.
Koordinate: X = 5095 760, Y = 5446 950, z = 306 m
Dolžina je nekaj deset metrov (nismo merili), vodoravno.

Opomba: Umeten sledilni rov v kompaktnem rožastem apnencu. Navajamo, da ne bi kdo mislil, da gre za naravno jamo. Vhod v sam rudnik je bil nekoliko niže, proti jugu in je zasut.

Vrtina s termalno vodo
Koordinate: X = 5095 17, Y = 5448 53, z = 291 m
Globina: baje okoli 100 m

Opomba: Lego vrtine omenjamo kot zanimivost (Drenov Grič 38). Tedaj, pred dobrimi stotimi leti, jih je bolj zanimal premog kot pa topla voda. Ni bila prav topla – menda okoli 24 °C. Bila je pod pritiskom, tako da je iz vrtine baje švigala vsaj deset metrov visoko Že pred vrtanjem pa so opazili, da tam okoli raste rastlinje, ki rabi toplejše okolje. Zaradi relativno tankih plasti antracita (pod en meter) se pridobivanje premoga kmalu ni več izplačalo. Potem je rudnik še nekaj časa životaril in ugasnil. Nekateri, ki radi zadeve zavijejo v celofan, bi rekli, da je izpolnil svoje poslanstvo.

Vemo še za brezno severovzhodno od Kavške jame, vendar ga še nismo našli – verjetno pa ne bo kaj pretresljivega in seveda jame in brezna v kamnolomu Lesno Brdo. Vsaj dve še čakata na izmero. Vsakih nekaj let pa se tako ali tako pokaže vedno kaj novega.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *