V Dobličkem jezeru v Beli krajini je bil ta vikend raziskan izvirni sifon, ki ga napaja. Jezero se nadaljuje v reko Dobličico. V letih od 2001 do 2003 sem odkril vhod v izvirni sifon in ga delno raziskal ter kartiral do globine 42m. Ker je bilo nadaljevanje obetavno smo 21.12.2003 z Matejem Mihailovskim in Samom Morelom opravili ogledne potope. Matej je v enem od dveh perspektivnih rovov našel nadaljevanje in prišel do globine -67.5 m. Zaradi potencialov, ki jih nudi jama smo se odločili v kratkem organizirati večji tabor z ustrezno logistiko za globje potope.V dneh od 2. do 4. jan. 2004 smo izvedli akcijo.V petek 2. jan. smo se potopili Martin Ilenič, Matej Mihailovski, Uros Ilič in Arne Hodalič. Uroš in Arne so šli v levi rov, kjer je Matej prišel do globine 100 m vendar dna še ni dosegel. Uroš ga je čakal na 80 m, Arne pa je šel tisti dan do 55 m. Jaz sem napel vrvico do prvega priveza in v desnem rovu počistil ter napel stare vrvi do “stare” globine 42m. Matej in Uroš sta zvečer odšla v Ljubljano pripraviti potrebne mešanice in dodatne jeklenke za predvideno globino do 120 m.
V soboto 3.jan. je Arne odnesel deko jeklenke-nitrox32, na 40 m. Matej in Uroš sta s seboj na postaje odnesla še dodatne jeklenke. Z Igorjem Pregljem sva na zadnjo postajo namestila regulator, ki je bil s 25 m cevjo vezan na 40 l industrijsko jeklenko kisika na obali in na 12 m namestila nitrox 50 in nitrox 70. Srečala sva Mateja in Uroša, ki jima je merilec kazal 121 m!!! Ob regulatorjih jima je v usta vdirala voda. Do rekordne globine sta potrebovala 22 min nato pa za celotno opravljeno deko se 138 min. Celoten potop je trajal 160 min in je potekal brez problemov. Na tistem mestu so dosegli dno, ki se zaključi v trikoten kot. Ker sta bila med spuščanjem pozorna predvsem na to smer je možno, da sta morebitno nadaljevanje v katero drugih smeri in nato še globlje, spregledala. Velikosti rova so relativno velike in ker gre za tektonski prelom je težko določiti zaključke in možna nadaljevanja. Voda ima 10 stopinj C in obeta še večje globine. Omembe vredne pasaže so na 25 m in na 80 m, vendar omogočajo prehod z bibami 2 x 20 l, ki sta jih uporabljala oba. Za dihanje na globini sta uporabljala Trimix. Matej 60 % He, 10 % O2 in ostalo N, Uroš pa 60 % He, 9 % O2 in ostalo N. Za deko sta uporabljala Matej nitrox32, nitrox50 in čisti O2, Uroš pa nitrox 32, nitrox 50 in nitrox 70. V levem delu rova ni pretiranega kaljenja. Vidljivost ostaja na 4 m in več. Ob začetku je vidljivost dobra (do 10m), nikoli pa odlična. Isti dan se je v levi rov potopil še Andrej Gaspari do 40 m.
V nedeljo 4. jan smo se odločili narediti nekaj podvodnih posnetkov jame, izmeriti preostali del rovov in v desnem poiskati možno nadaljevanje in pospraviti za seboj. V vodo so šli Arne, ki je fotografiral, Matej (tokrat kot (foto)model) in Samo Morel, kot osvetljevalec. Po zaključku je Matej v desnem rovu odkril nadaljevanje do 50 m globine, ki se v čistem rovu spušča še globlje. Desni rov ima na začetku na 26 m ožino, ki jo je zelo težko prečkati z bibami, nato pa na 30 m zelo blatno polico, ki lahko skali vodo tudi na 0 metrov vidljivost! Uroš je šel pospravit del zadnjih postaj, s Sebastjanom Žagarjem pa sva odšla pospravit spodnjo deko postajo na 40 m. Ven smo prisli vsi, ki smo sli not. Vpredvidenih casih!
Bravo Matej in Uroš za dosežene globine, raziskane rove, in povratek. Bravo spremljevalna ekipa in bravo vsi tisti neimenovani, ki so pomagali, da je akcija uspela. Tudi tisti, ki nas doma vedno tiho čakajo.