
Transportiranje potapljaške opreme je utrudljivo, zlasti po blatnih sipinah Zahodnega rova. Foto: Peter Gedei
V prvi sifon sem se tokrat potopil sam in napeljal vrvico na najširšem delu. Medtem, ko so me ostali čakali in mokri prezebali, sem se napotil do kakšnih 250 m oddaljenega drugega sifona. V tem sifonu mi je na zadnji akciji zmanjkalo vrvice na razdalji 68 m od vhoda, zato sem se moral vrniti, čeprav se mi je zdelo, da sem že blizu izhoda. Tokrat sem imel zajetnejši kolut in sem zlahka preplaval na drugo stran. Dolžina sifona je 82 m (med pritrdišči, čista razdalja je nekoliko manj). Največja globina je 12 m, smer pa je proti vzhodu. Dimenzije so večinoma: širina 1,5 do 2 m, višina 2 do 4 m, razen na dveh ožinah, kjer je višina do 0,5 m in širina 0,8 m. Večinoma je po tleh mulj, kar opozarja na možne probleme na povratku. Na ravnem delu je v pesku na tleh opaziti sipinice, ki nastanejo zaradi večjih hitrosti vode. Vidljivost je bila odlična.Ko sem prišel na drugi strani v sifonsko jezero, sem bil nekoliko razočaran, saj je bila to le zalita dvorana, brez jasnega nadaljevanja. Je podolgovata in ozka, s strmim muljastim pobočjem. Imel sem občutek, da je nadaljevanje v globini, vendar se tja iz več razlogov nisem potopil. Prvič: med pritrjevanjem vrvice sem sprožil precej mulja, ki je padel točno v najperspektivnejšo smer in tako zaradi slabe vidljivosti najbrž ne bi bil preveč uspešen. Drugič: zaradi napeljevanja vrvice v dolgi sifon in predvidenega merjenja na povratku, nisem bil prepričan v količino zraka, ki ga bom potreboval za vrnitev. Prav tako sem pričakoval zelo slabo vidljivost.
Zato sem se s pomočjo rezervnega koluta potopil v drugo nadaljevanje (v smer proti vzhodu). Najprej sem preplaval sifonček, ki je bil le nekaj metrov dolg, zato pa manj kot pol metra visok in 2 m širok. Vidljivost je bila nič v obe smeri. Po tleh je bil na debelo mulj, kar je dalo slutiti, da to ni glavni rov in da je količina vode, ki tu teče bistveno manjša, kot v dolgem sifonu. Takoj potem je bila manjša, nizka zalita dvoranica. Tam sem v dnu opazil možno nadaljevanje. Bilo je nekoliko komplicirano, potrebno je bilo vijugati med skalami in muljem, malo gor malo dol, pa levo in desno. Kako se bom pri pričakovani vidljivosti nič vrnil, raje nisem razmišljal, saj je bilo razpok, kamor bo zlezla vrvica v izobilju. Na drugi strani (po pribl. 15 – 20 m) sem izplaval.
Našel sem nadaljevanje nekega rova. Po dnu je tekel proti meni majhen potoček – bistveno manjši kot tisti, ki priteče v slap. Vijugal je po blatnem rovu, ki je bil nekaj metrov širok, visok pa 1 do 2 m. Iz vode nisem lezel, videl pa sem kakšnih dvajset metrov daleč. Rov se nadaljuje.
Vrnil sem se do zalite dvorane in navil vrvico na kolut, saj smo jo potrebovali za potapljanje v krajnem rovu. Povratek je zahteval veliko živcev in potrpežljivosti.
V zaliti dvorani sem še poskusil s potopom na dnu, kjer sem sumil glavno nadaljevanje. Upal sem, da morda sproženi mulj vseeno ni zasral vsega. Spuščal sem se ob steni, globina pa je bila čedalje večja. Najbrž sem bil 10 do 15 m globoko, vidljivost pa je bila nič ves čas. Ker je bilo treba prihraniti zrak za povratek, sem potop prekinil. Na povratku sem izmeril dolgi sifon.
Potem smo odšli v krajni rov. Tam je v sifonskem jezercu opaziti podvodni rov. Prvi sifon je dolg 15 m od pritrdišča na suhem. Kaj dosti nisem videl ker sem vse zamuljil. Smer pa je na zahod, globina približno 3 m. Potem je 5 m suhega, blatnega rova in ponovno jezerce. Tu gre rov najprej navzdol in potem spet proti zahodu. V drugem sifonu mi je zmanjkalo vrvice po 15 m. Globina je 6 m. Na mestu, kjer sem se ustavil se je dno dvigovalo, po dnu je bil pesek. Sicer pa je bil po obeh sifonih vsepovsod mulj. Verjetno se sifon čez kakšnih 10 – 15 m konča.
Tomo Vrhovec
Dolžine
- dosedanja dolžina sistema Predjame – 12.934 m
- dolgi sifon (na koncu rova za slapom) – 75 m
- oba sifona krajnega rova – 35 m
- nova skupna dolžina – 13.044 m