Jamarska šola 2018 – Črni Kal

Spet je prišla nedelja 18. marca 2018, ko smo se v notranjosti Slovenije s pogledi v nebo in oblečeni v topla oblačila spraševali kdaj bo začel padati beli dež. Kakor po navadi se je večina tečajnikov jamarske šole zbrala na Dolgem mostu in potem skupaj odpeljali na pot proti Črnemu kalu. Nekateri pa so se odpravi pridružili na mestu dogajanja. Vreme je bilo sončno z burjo značilno za primorsko. Vendar v zavetju stene prav lepo zatišje in prijetno toplo.

Ob prihodu na parkirišče pri plezališču smo vzeli opremo in se podali proti na vrh sten kjer so izkušeni jamarji opremili plezališče z vrvmi, sidrišči s katerimi so poskrbeli, da se vrvi ne drgnejo ob ostre robove skal. Hkrati pa izvedeli novo informacijo pri postavljanju sidrišč. Poleg znanja o uporabi dvojne šestice za sidrišče tudi to o postavitvi – pravilne uporabe karabinov pri pritrjevanju na sidrišča katera uporabljajo pri športnem plezanju. Uporablja se 2 karabina in sicer : 1 karabin vpnemo v sidrišče. Z 2 karabinom pa vpnemo v prvega, da je pravokotno in s tem poskrbimo, da se vrv ne drgne ob steno.

Plezanje je potekalo po 4 različnih smereh z različnimi težavnmi stopnjami. 1 smer je bila na dveh sidriščih kjer je bilo treba uporabiti pri prehodu čez sidrišče vrv iz zgornje vrvi na katero si stopil in si pomagal pri vzpenjanju proti vrhu. 2 smer je je imela samo 1 sidrišče pod vrhom bila najlažja smer. 3 smer je bila že malo zahtevnejša z 3 sidrišči in odmikom od stene. Bil je lep primer kjer je bilo vprašanje ali pri odmiku povedati naslednjemu v vrsti ali je vrv prosta ali ne, da ve ali se povzpne po vrvi ali ne. 4 smer je bila pa lepa z 2 sidiščema in lepim spustom navzdol. Nekateri so ugotovili, da se da pri spustih lepo uživati v prekrasnem razgledu. Hkrati pa tudi podoživeti filmske prizore v spustih navzdol z lepim razgledom na Črno kalski most in morjem v ozadju.

Po postavitvi dodatne vrvi je sledil prikaz reševanja ponesrečenga jamarja na vrvi. Ta prikaz mi je bil zelo zanimiv kako se da s osnovno opremo in premišljenim vrstnim redom na enostaven način pomagati sojamarju ter ga spraviti na trdna tla. Cilj prikaza reševanja je rešiti jamarja v čimkrajšem času z vrvi in ga spraviti na tla. Časovna omejitev je 15 minut. Ob vprašanju Jaši kaj se zgodi, če ga ne spravimo v tem času na tla ter zakaj. Odgovor je, da po 20- tih minutah v pasu, če miruješ je nevarnost prekinitev prekrvavitve spodnjega dela telesa. Pri tej vaji sta se preizkusila 2 para. Martina pa je z branjem navodil skrbela za pravilen vrstni red reševanja. Z merjenjem časa na štoparico pa merila čas od začetka do konca reševanja. Oba reševalca sta uspela rešiti ponesrečenega jamarja Jaša in Petro. Na koncu je še inštruktorica Martina ponovila reševanje ponesrečenega Jaša in ga varno rešila iz vrvi na trdna tla.

Pri zadnjem reševanju so ostali inštruktorji razopremili smeri pospravili opremo. Dan se je že začel nagibati v večer. Rahlo so začele izpod neba padati drobne kapljice dežja. Postajalo je čedalje bolj hladno – mrzlo. Odpravili smo se proti parkirišču se preoblekli in pospravili opremo. V temi z lepim razgledom v lučkah razsvetlejne kraje pod Črnim kalom in v ozadju s Koprom se nato odpeljli kakor račke v vrsti proti gostišču pod Črnokalskim mostom. V gostišču smo se okrepčali z Viki in ostalimi burgerjiter zraven poskrbeli še za jezik z ječmenovim sokom. Hkrati pa predebatirali dogajanje in novo pridobljeno znanje ter z novimi cilji za naslednjo dogodivščino in izkušnje v letošnji jamarski šoli.

Tečajnik Peter

Leave a Reply

Your email address will not be published.