Srečanje veteranov in obisk Gamsove

Pred časom so nas klubske staroste presenetile s povabilom na veteransko srečanje ob neokrogli 46. obletnici začetka raziskav v Breznu pri gamsovi glavici. Ker je medtem minilo že debelih 6 let od zadnje JKŽjevske akcije, je bil že zadnji čas, da se to spremeni. In smo šli…

Vhod jamo sedaj ob strani krasi informativna tabla. Ob našem obisku je bilo nameščeno le ogrodje. Foto: Peter Gedei

Vhod jamo sedaj ob strani krasi informativna tabla. Ob našem obisku je bilo nameščeno le ogrodje. Foto: Peter Gedei

Zaradi jutranjih reševalnih obveznosti tandema BoMo je bila planirana bolj poldnevna akcija, niz prisrčnih srečanj s pripadniki stare garde na poti do vhoda pa je začetek spusta še malce pomaknil proti poznim popoldanskim uram. V nasprotju s pričakovanji, za adrenalin niso poskrbele več kot desetletje stare vrvi, pač pa na splošno dotrajana pritrdišča v sicer lepo varovani in na splošno zanimivi in priporočljivi jami. Posebnih težav sicer nismo imeli, kot se rado zgodi pa so se ure in minute nabirale. Tako smo s spustom zaključili pri bivaku v Biafri, kjer je imel Perči ponovno snidenje s svojimi shranjenimi kuhalnimi pripomočki in živili. Morda je naključje, ampak tisti, ki smo bili najbolj pogumni pri pitju RedBulla s skrajnim rokom uporabe v letu 2005, smo bili najhitreje iz jame.

"Srčki" v Biafri. Foto: Peter Gedei

“Srčki” v Biafri. Foto: Peter Gedei

Povratek do avtomobilov in preoblačenje se ni pretirano vleklo, smo pa vseeno na poti že morali obrniti listek na koledarčku. Kljub zlim slutnjam smo v koči na Vogarju še naleteli na veselo razpoloženje in odprt šank. Izredno smo bili hvaležni prisotnim, da so za nas uspeli izprositi še nekaj toplega za pod zob, ki je bilo hkrati še okusno, izdatno in poceni. Spanja pa na žalost nismo uspeli stestirati, ker nam je ob, resda jako poznem, izletu nazaj do avtomobilov po spalne vreče, gazda zaklenil vrata in pogasil luči (malo smo se, priznam, zadržali še z ogovarjanjem mladih dam na dekliščini, ki so se nekako znašla na parkirišču ob 2h zjutraj). Za razbijanje po vratih nismo bili pravi, tako da smo nadaljevali do razgledišča in naredili še par posnetkov Bohinjskega misticizma v mesečini, nato pa z vžigalicami med vekami odpotovali v prestolnico.

Pogled na zamegljeno Bohinjsko jezero ob skoraj polni luni. Foto: Peter Gedei

Pogled na zamegljeno Bohinjsko jezero ob skoraj polni luni. Foto: Peter Gedei

Upamo, da uganka, kam smo se vdrli, zjutraj ni bila prehuda. V planu je bila še namestitev informativne table pred vhodo v jamo, ki bo mimoidoče podučil o večdesetletnem raziskovanju jamarjev, saj rezultati zunaj nikakor niso vidni. Badi se je še lepo potrudil z lepopisom in osvežil že precej blede napise, mi pa si bomo informativno tablo tako ogledali ob naslednjem obisku, kmalu – ane?

Svečani dogodek ob namestitvi nove informativne table. Foto: Miha Čekada

Svečani dogodek ob namestitvi nove informativne table. Foto: Miha Čekada

J. J. Cerar

Galerija:

Leave a Reply

Your email address will not be published.