V soboto je potekala akcija v Ferranovi buži. Z Mihom sva šla plezat v vzhovni del Oza, ostali trije (Ines, Vesna, Roman) pa so se v Ozu obrnili. Že v prejšni akciji sva prišla do delov nad Prešernovim rovom in si ogledovala, kako priti do enega “rova” 10 metrov višje. Od spodaj navzgor bi bilo potrebno čez previs, zgoraj pod stropom pa je ena skoraj navpična polica. S klamfami in varovanjem sva jo počasi premagovala in izkala možnosti za razgibavanje otrplih udov. Pot naju je pripeljala do še večje ovire, gnila siga pred nama in pod nama zajeda polmera 4 metra, ki jo je izdolbla voda, ki odteka v Prešernov rov. V strop sva zavrtala dva fiksa in nekako sem se z nihanjem ujel za en rogelj. Na začetku je šlo kar v redu, z višanjem in nižanjem pa sem se vrtel kot navit. Potem nama je le uspelo in pritrdil sem se za majhen kapnik. Nato sva kar hitro prišla do rova, ki je dolg celih 5 metrov. Tudi povratek po opremljeni smeri ni bil prav lahek. Na povratku sva privezana še malicala in osvetljevala obsežni zgornji Oz in že delala plane za naslednje podvige.