V Dolenjskih Toplicah je družba Terme Krka d.o.o. v decembra začela graditi prizidek k hotelu Kristal. V gradbeni jami je osveščen obiskovalec Dolenjskih Toplic opazil razpoko, za katero je utemeljeno domneval, da bi lahko bila jama. Po obvestilu na Jamarski klub Novo mesto smo si jamarji lokacijo ogledali in ugotovili, da gre za gladko ozko razpoko v skali, ki se odpira vse do površja. Kljub temu na površino ne seže, ker je njen vrh zabit z 1,5 m debelim ilovnatim čepom. Pravo presenečenje pa je razpoka razkrila na njenem drugem koncu – na njenem dnu se je kazala termalna voda z ocenjeno temperaturo nad 30 stopinj C. Vertikalne razpoke v steni, vse zalite s termalno vodo, so pravzaprav tri, vendar je po oceni dimenzijsko samo srednja dopuščala morebiten vstop v podzemlje. Iz jame je termalna voda prvotno tekla proti nižjim delom gradbene jame, kasneje pa so gradbinci z električnimi potopnimi črpalkami njen nivo znižali za približno en meter. Po pogovorih z investitorjem, vodjo gradbišča in direktorjem Term Dolenjske Toplice smo se jamarji dogovorili, da poskušamo izvesti jamski potop. Morebitna odkritja potopljenih rovov večjih dimenzij ter njihove podzemne smeri bi bila dobrodošla podpora gradbenikom in investitorjem pri odločitvah, kako v gradbeno-tehničnem smislu sanirati nastalo situacijo. Jamski potop smo opravili v nedeljo, 27. januarja 2008 ob 14. uri. Ob našem obisku je bilo v gradbeni jami 20–50 cm globoko jezero ohlajene termalne vode, ker se je nepredvideno ustavilo prečrpavanje vode iz gradbene jame v meteorno kanalizacijo. Leva razpoka je bila za potapljača z opremo preozka, desna premalo izrazita in nevarna zaradi zagozdenih skal nad razpoko. Izkušeni jamski potapljač Uroš Ilič se je zato potopil v srednjo razpoko. Zakaljena voda mu je oteževala pregled rova, zato je morebitno nadaljevanje iskal zgolj s tipanjem z rokama.
Žal se je v prvem potopu v dolžino prebil samo za 3 in v globino za 4 m. S ponovnim potopom je zgolj potrdil prvotno ugotovitev, da so ožine v notranjosti za potapljača neprehodne. Leva in srednja razpoka sta pod gladino sicer povezani, a prehod potapljača zaradi ožin ni možen. Voda v razpoki je bila zaradi mešanja z ohlajeno vodo iz gradbene jame (zunanja temperatura je bila 7 stopinj C) bistveno hladnejša kot pri našem prvem obisku (23 stopinj). V dnu gradbene jame je sicer kakšen ducat manjših izvirov, iz katerih na površje sili termalna voda. Po informacijah gradbincev ima večinoma 36 stopinj, enako kot v zdraviliških vrelcih. Samo predstavljamo si lahko, kakšna odkritjo bi nas pričakalo, če bi bila gradbena jama za meter ali dva globlja … Udeleženci:Uroš Ilič, Darko Hribar in Marko Pršina.
