Naj jame

PRAVILA IGRE

Igra je namenjena dvema ali več igralcem in je nepogrešljiv del opreme na eno- ali večdnevnih obiskih jam. Karte se premeša in razdeli tako, da jih imajo vsi igralci v rokah enako število. Če število kart ni deljivo s številom igralcev, se pač ne razdeli vseh. Ko ima vsak igralec svoj kupček, ga skrije pred drugimi in pogleda opis jame na prvi karti, kjer je navedenih sedem podatkov. Igro začne igralec, ki je najbolj poravnan s severom. Odloči se za vrednost enega od podatkov (dolžina, globina ali karkoli drugega) in ga pove. Vsi ostali igralci nato povedo svoje vrednosti istega podatka. V tem krogu zmaga tisti, ki ima to vrednost najboljšo. Zmagovalec kroga pobere dotične karte vseh ostalih igralcev in jih pospravi na dno svojega kupčka. Nato prične nov krog, z naslednje karte spet kliče vrednost enega od podatkov in tako dalje iz kroga v krog.

Če v katerem krogu pride do izenačenja najboljše vrednosti podatkov (»vojne«) med dvema ali več igralci, se v tem krogu boj nadaljuje le med njimi z naslednjo karto, zmagovalec pa pobere vse karte tega kroga.

Igre je konec, ko nekomu zmanjka kart.

ZGODOVINA

Zgodovina uporabe in raziskovanja jam je dolga, saj so jame skozi zgodovino imele številne funkcije. Služile so kot zavetišča za ljudi in živali ter kulturni in verski prostori, kasneje pa so postale subjekt raziskovanj in znanstvenega preučevanja.

Slovenija ima kar nekaj pomembnih arheoloških najdišč iz pradavnine, na primer Betalov spodmol (ostanki iz paleolitika in mezolitika; zanimiv je prevrtan jelenji zob-obesek), Divje babe (najznamenitejša najdba je najstarejše glasbilo na svetu, ki ga izdelal neandertalec), Potočka zijalka (najdišče druge najstarejše šivanke na svetu in drugih orodij kamenodobnega človeka), Bestažovca (prve do sedaj najdene neolitske jamske risbe v Sloveniji, stare najmanj 7000 let, narisane z okro in ogljem).

JAMSKI TURIZEM

V pradavnini je bilo obiskovanje jam nujno iz praktičnih razlogov, v novejši zgodovini pa izstopata raziskovanje in turizem. Najstarejši podpis obiskovalca jame najdemo v Postojnski jami, in sicer iz leta 1213. Jamski hrošček drobnovratnik, odkrit v isti jami leta 1831 , velja za prvo znanstveno opisano jamsko žival na svetu. Prve uradne vstopnice za turistični ogled jame pa so bile prodane v Vilenici leta 1633. Več tukaj.

ORGANIZIRANO JAMARSTVO

Z ustanovitvijo društva Anthron v Postojni leta 1889 se je v Sloveniji začelo organizirano raziskovanje jam. Leta 1910 je bilo ustanovljeno Društvo za raziskavanje podzemnih jam (DZRJ). Po drugi svetovni vojni je nastopilo kratko zatišje, leta 1954 pa je društvo postalo DZRJS. Leta 1962 se je oblikovala Zveza slovenskih jamarskih skupin, kasneje preimenovana v Jamarsko zvezo Slovenije (JZS). Več tukaj.

V JZS trenutno deluje 36 jamarskih društev (seznam).

Na kartah Naj jame so klubi, društva in organizacije navedeni z naslednjimi kraticami:

IZRK = Inštitut za raziskovanje krasa Znanstveno-raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti
JSPDT = Jamarska sekcija Planinskega društva Tolmin
ICCC = Imperial College Caving Club
DZRPJL = Društvo za raziskavanje podzemskih jam (Ljubljana)
DZRLJ = Društvo za raziskovanje jam Ljubljana
DZRJS = Društvo za raziskovanje jam Slovenije
DZRJR = Društvo za raziskovanje jam Ribnica
JDDK = Jamarsko društvo Dimnice Koper
DZRJLČ = Društvo za raziskovanje jam Luka Čeč Postojna
CSE = Centro Speleologico Etneo Catania
JO SPDT = Jamarski odsek Slovenskega planinskega društva Trst
GSPGS RELIA = Gruppo Speleologico Paletnologico Gaetano Chierici Reggio Emilia
GSCDT = Gruppo Speleologico Carlo Debeljak Trst

JKŽ = Jamarski klub Železničar

JKŽ je najjači in najboljši jamarski klub na Zemlji in širše. Uradno je bil ustanovljen 30. marca 1955, ko so bili jamarji uradno sprejeti v vrste Planinskega društva Železničar v Ljubljani kot Speleološka sekcija. Več o zgodovini tukaj.

KATASTER JAM

Kataster jam je stalna strokovna služba Jamarske zveze Slovenije. Njen namen je voditi evidenco jam in aktivnosti jamarskih društev v Sloveniji.

Podatke o jamah dobivamo od slovenskih jamarskih društev, Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, tujih jamarskih odprav v Slovenijo, raznih posameznikov in še od kod. Na kartah je predstavljenih le nekaj podatkov, ki jih beležimo o jamah. Trenutno je v Sloveniji registriranih 15.479 jam, vsako leto pa je odkritih še vsaj 300, zadnja leta celo preko 500 novih. Podatki na kartah prikazujejo stanje v katastru na dan 1. 1. 2025. Več tukaj.

DOLOČITEV LEGE

Lege vhodov jam so bile skozi čas določene na različne načine. V katastru srečamo naslednje:

  • TK-75: topografska karta v merilu 1 : 75.000. 1 cm na karti predstavlja 750 metrov v naravi, kar je za splošno orientacijo v prostoru še nekako uporabno, za točnejšo določitev lege jam pa precej nenatančno.
  • TK-50: topografska karta v merilu 1 : 50.000. Je že natančnejša od TK-75, a za natančno določitev lege jame še vedno zelo nenatančna.
  • TK-25 (slovenske in italijanske izdaje): topografska karta v merilu 1 : 25.000. Za splošno orientacijo je takšna karta že kar primerna, za natančno določitev lege vhoda pa še vedno ne preveč.

Če je lega na topografski karti označena s krogcem premera 4 mm, je pri TK-75 natančnost lege znotraj 300 metrov, pri TK-50 znotraj 200 m, pri TK-25 pa 100 metrov, kar je za iskanje vhoda jame na zahtevnejšem terenu dokaj velika napaka.

  • TTN-10: temeljni topografski načrt v merilu 1 : 10.000. Ti načrti pokrivajo redkeje naseljene in gorate dele Slovenije.
  • TTN-5: temeljni topografski načrt v merilu 1 : 5000. Ti načrti pokrivajo približno dve tretjini površine Slovenije.

Natančnost krogca s premerom 4 mm na TTN-10 je 40 metrov, na TTN-5 pa 20 metrov, kar pomeni dokaj natančno določeno lego vhoda.

  • Kompasni poligon: natančnost določitve lege vhoda jame je odvisna od uporabnika. Gre za poligon meritev smeri in razdalj od neke znane točke do vhoda v jamo.
  • GPS: lege jam, določene s sistemom GPS (global positioning system = globalni sistem pozicioniranja), so običajno določene z natančnostjo okoli 10 metrov. Gre za satelitski navigacijski sistem, ki se uporablja za določanje točne lege in časa kjerkoli na Zemlji ali v zemeljski tirnici. Za njegovo delovanje so potrebni sateliti. Napaka določitve lege vhoda jame je večinoma posledica slabe vidnosti terena ali motenj v krošnjah dreves.
  • Lidar: tako določene lege jam so natančne na par metrov. Lidar (light detection and ranging = svetlobno zaznavanje in merjenje) je metoda merjenja razdalje do tarče s pomočjo laserskih žarkov. Razdaljo se meri iz letala in izdela lidarsko karto terena, na kateri so vidne vse njegove podrobnosti.
  • GPS-RTK: okrajšava za real-time kinematics. Ta profesionalna metoda je dostopna le geodetom in dokaj redko uporabljena. Natančnost določitve lege vhoda je centimetrska, v gozdu pa zaradi motenj v krošnjah dreves napaka lahko naraste tudi čez en meter.
  • Teodolitska izmera: standardna geodetska izmera, njena natančnost je do en centimeter. Opravi se s teodolitom, ki je instrument za natančno merjenje horizontalnih in vertikalnih kotov.

Na kartah so navedeni samo naslednji načini določanja lege jam, tu navedeni od najbolj do najmanj natančnega: teodolitska izmera > GPS-RTK > lidar > GPS > TTN-5 > TTN-10.

VRSTE JAM

Na kartah Naj jame so različne vrste jam prikazane z različnimi barvami. Nobena jama ni le ene vrste, vedno gre za kombinacijo. A v vsaki lahko najdemo prevladujočo lastnost, na podlagi katere smo jo uvrstili v določeno vrsto:

  • Vodna jama: jama, katere večji del je dostopen le, če se jamar potaplja.
  • Visokogorska jama: jama, katere vhod se nahaja visoko v gorah, praviloma je vhod nad 1500 m.
  • Blatna jama: tista, iz katere jamar pride veliko bolj blaten, kot je bil ob vstopu vanjo.
  • Ozka jama: določeni deli takšne jame so tako majhnih dimenzij, da niso prehodni za vse jamarje.
  • Turistična jama: za obisk je potrebno plačati vstopnino.
  • Breznasta jama: čeprav ni visokogorska, ima takšna jama konkretno globoka brezna.
  • Zgodovinsko pomembna jama: v njej se nahaja pomembno arheološko najdišče ali je bila omenjena v pisnih ali drugih zgodovinskih virih.

FOTOGRAFIJE

Uporabili smo fotografsko gradivo avtorjev: Miha Čekada, Peter Gedei, Franc Marušič, Thilo Parg, Dejan Ristič, Matej Simonič, Miha Staut, Andrej Stržinar, Žiga.