Preteklo sredo smo se podali v Petrovo jamo. Po nenačrtovanem pregledu terena, gosto poraščenega z robidovjem, smo le našli vhod v jamo. Za to se moramo zahvaliti Eriki, ki se je takoj odzvala na naš klic v sili in nam sporočila kooridnate v obliki, ki je ustrezna za vnos v vedno uporabne Google Maps-e. No, še boljše bi bilo uporabljati zemljevid, na katerem bi bile vrisane izohipse, saj bi si s tem prihranili kar nekaj višinskih metrov.
V jamo smo se začeli spuščati ob 18.30. Za skok v jamo se je prva opogumila unikatna kanta za vleko sedimenta podjetja Janez Jaka Cerar s.p., ostali člani ekipe smo počakali, da je idejna vodja akcije v vhodno brezence vrgla vrv. Do druge največje ‘’dvorane’’ v jami, imenovane Sipine, smo potrebovali eno uro, kar je glede na omejitvena dejavnika (1. prekomerna teža opreme za kopánje in kópanje ter 2. ozkost in nizkost rovov) pravzaprav olimpijski čas. Kanto smo uspešno; ne ravno ljubeče zvlekli (beri zmetali in zbrcali) do zdajšnjega konca jame, kar glede na morfologijo rovov nikakor ni bilo samoumevno. Tam smo sključene drže in/ali ležeče v potoku proučili geohidrološke značilnosti. Ugotovili smo, da če na akcijo povabimo Ano, sploh ne potrebujemo opreme za širjenje rovov. Ana je rov z imenom ‘enosmerni brez rokavic’, ki je prej veljal za nadaljevanje jame, po detajlnem pregledu proglasila za slepo ulico oz. slepi labirint. Natančno oko opazovalcev je zaznalo, da je bil prah iz preteklih akcij še vedno na skalah, kar pomeni, da je nihanje gladine vode na Petrovi strani sifona neznatno. Očitno je sifon dobro pretočen in to dejstvo vzbuja upanje.
Med tem, ko smo se Ana, Staut in Petra mučili z ugankami nadaljevanja Petrove jame, sta Yana in Patrik izmerila del pritočnega rova in tam zaznala lahen veterc.
Iz jame smo se vendarle priplazili dovolj zgodaj (ob 2:30), da je tudi naš koprski član ekipe zjutraj ujel začetek službe. Po preteku 48 ur od začetka akcije pa smo bili akterji že relativno rehabilitirani oz. je logaritemska krivulja, ki opisuje izboljševanje našega psihofizičnega stanja, že skoraj doseglo plato.
Na podlagi opaženega svetujem izboljšave: – da v primeru, ko so orientacijsko podkovani udeleženci akcije odsotni, koordinate jame pridobite že pred akcijo, – da se akcije v Petrovo jamo organizira v dopoldanskem času, s čimer bi članom ekipe omogočili več kot 1,5 urno spanje pred službo, – da se za polnočno kópanje uporabi debelejši neopren, ki se karseda dobro prilega telesu kopalca, – da skal, ki se odkrušijo izpod leve roke ne lovite z mezincem desne roke, temveč jih poskušate zadržati z levo roko, – da za nizek del odtočnega rova Jara kača uporabite ščitnike za podlakti (zelo vam bodo hvaležne), – da sproti preverjate, koliko vode ste med gibanjem po meandru zajeli s transportko in jo čimprej odtočite. 😊
Foto: Miha Staut
