Vse za znanost!

Zadnje čase se za Ledenko ogreva vse manj ljudi pa še takrat, ko koga prepričaš, si potem ne želi videti Bohinja vsaj mesec dni. O vzrokih bi težko sodil sam, morda bi po njih morali povprašati prav akterje same. Zvečine ti kandidati pristanejo na obiskovanje zgornjih delov ampak šele potem, ko jim zviješ roko na hrbtu. V globine Ledenke pa se tudi ti pridušajo, da gredo samo mrtvi. Tako hudo ni, res pa uspemo na klubu v kombinatoriki časa, osebja in vremena sestaviti kvečjemu nekaj akcij letno.

Med zvestimi spremljevalci dogajanja v Ledenki in pobudnik marsikatere ideje je tudi naš Stržinka. Če se le akcije osredotočajo na zgornje dele jame, je običajno zraven. Tudi to rajžo ljudi za raziskovanje razsežnosti jame, ki se kakopak osredotoča na najbolj oddaljene dele, ni bilo.

Zato sva cilje ponovno osredotočila na zgornje dele in ugotovila, da je tudi tu še marsikaj za postoriti. Letošnja snežna zima je poskrbela, da se je nekega dne pred jamo nameščeni gumbek za merjenje temperature določil osedlati enega izmed plazov, ki čistijo steno, v kateri se nahajajo vhodi v jamo, in odbrzeti v dolino neznani lokaciji naproti. Ker se nam je že zelo kolcalo po njegovi družbi, sva si ga silno želela najti.

Vzorčenje vode

Vzorčenje vode.

Dodatno so se nam odpirale nove možnosti datacije starosti ledu. Polona Vreča življenjska sopotnica našega člana Mihe Brenčiča nam je ponudila možnost datacij ledu in vode po dveh metodah: s pomočjo merjenja vsebnosti tricija in s pomočjo razmerja med izotopi kisika. Za uspešnost prve metode se gre zahvaliti oboroževalni tekmi med supersilami po koncu II. svetovne vojne. Z jedrskimi poskusi so namreč v petdesetih letih izpustili v zrak večje količine tricija, ki se je z dežjem spral iz ozračja. Če se je voda nekje dovolj zanesljivo deponirala v nespremenjeni obliki (npr. kot led), je danes starost tega ledu z znanimi razpolovnimi dobami moč lepo ugotavljati. Pod pogojem, da je led mlajši od 60 let seveda. Bistvo določanja starosti s kisikovimi izotopi (v največji meri gre za kisikov izotop 16O z osmimi nevtroni in kisikov izotop 18O z desetimi) je v nekoliko različni hlapljivosti vode s kisikom enega oziroma drugega izotopa. Na razmerje med izotopoma v okolju torej najbolj vplivajo procesi prehajanja agregatnih stanj. Lahki kisik nekoliko lažje izpareva in nekoliko težje kondenzira. Težek pa obratno. Razmerje pa je odvisno tudi od količine težkega in lahkega kisika na razpolago v zraku. Če se najprej izloči težki, ki nekoliko hitreje kondenzira, ostane za kasnejše padavine le še lahki. Tako se dogaja, da je v hladnejših obdobjih več težkega kisika v oceanih in več lahkega kisika v polarnih ledenih pokrovih. V toplih obdobjih pa se iz polarnih območij stalijo velike količine vode z večjo vsebnostjo lahkega kisika in »fronta« med težkim in lahkim kisikom se zaradi toplejšega podnebja premakne proti poloma. Če imamo preteklo razmerje ujeto v snegu ali ledu, je mogoče na podlagi primerjave z meritvami na bližnjih lokacijah sklepati o preteklem podnebju in iz tega, pod pogojem dovolj goste serije, ugotavljati starost ledu.

Vzročenje ledu

Vzročenje ledu.

V misiji je bila najina vloga bolj kot ne vloga težakov. Tako sva se nekega lepega oktobrskega jutra otovorjena z vzorčevalno opremo in napotki za vzorčenje napotila po znani poti proti planini Viševnik. Mudilo se nama ni. Zato sva se na kratko ustavila pri Jeletu na čaju. Opravljal je neka vzdrževalna dela, vendar naju je bil vesel, saj je nemudoma našel razlog za preizkus kakovosti novega letnika košutnika.

Tihožitje

Tihožitje.

Prišedši do jame, sva najprej opravila vzorčevalno delo. Šlo je za polnjenje različno velikih stekleničk z ledenico različnih izvorov in zbiranja ledu iz lednih jeder vrtin, ki sva jih izvrtala kar z običajnim lednim vijakom. Letošnje leto je bilo za taljenje ledu odlično, saj je bilo sorazmerno toplo in, kar je še pomembneje, zelo mokro. Zaradi tega so velike količine tople padavinske vode stekle skozi jamo in s svojo toplotno kapaciteto uspešno talile led po katerem so tekle. Uspešnost vzorčenja ledenice je najbrž prav zaradi tega vprašljiva. Skoraj gotovo je prišlo do vsaj delnega mešanja prenikle in staljene vode. Kot kaže, se je letos led v zgornjem delu (Vhodni dvorani in Dvorani prstanov) talil precej bolj intenzivno kakor v najnižji točki zgornjih delov jame. To je  (v letos povsem suhem in zmrznjenem jezerčku). In to navkljub dejstvu, da skozi jamo neprestano piha. V spodnjem delu se je namreč obdržala ledena plošča 4 m x 5 m pod katero je bil le še zrak … in pol metra nižje seveda led. V primeru previsokih temperatur bi ta plošča s precejšnjo gotovostjo popustila pod lastno težo.

Ledena plošča, kjer je običajno jezero

Ledena plošča, kjer je običajno jezero.

Drugi del ekskurzije je obsegal stikanje za zablodelim temperaturnim gumbkom v vpadnici njegove nekdanje lokacije. Tako sem se najprej spustil preko stene v upanju, da se je zaklon ujel na kakšno vejo. Ker se ni, sva natančno pregledala poraslo melišče pod steno, ki je bilo zaradi posledic prvega snega letošnje snežne sezone že precej lepše pregledno kakor sredi poletja. Juhej!!! Bila sva uspešna! Najprej sva našla enega izmed krožnikov, ki ga je iztrgalo z zaklona, nato pa še preostanek zaklona, ki je skrival tudi naš gumbek.

Od lanske jeseni se je stalilo nekaj več od 50 cm ledu

Od lanske jeseni se je v čelu ledenička stalilo nekaj več kot 50 cm ledu.

Naslednja dobra novica je, da je gumbek preživel plaz brez očitnih poškodb, saj smo podatke uspešno pretočili na varnejše nosilce podatkovnih zapisov. Slaba novica pa je seveda, da ga je odneslo s prvotne lokacije in s tem niz podatkov ni več kontinuiran. Glede na potek zabeleženih temperatur sklepamo, da ga je odneslo nekje 20. marca tega leta, saj po tem datumu dnevne amplitute poblaznijo.

Lokacija najdbe zaklona z gumbkom

Lokacija najdbe zaklona z gumbkom

 

Spodaj je še filmček opisanega dogajanja.

 

Leave a Reply

Your email address will not be published.