Čeprav je od akcije že skoraj mesec dni, bi bilo morda prav, da zadnji obisk Ledenke zaščitimo pred pozabo v pisni obliki. Sicer spomin vse prehitro zbledi.
Potreba po merjenju se je kazala že dolgo, saj se je nabralo kar precej novih rovov in nekaj starih grehov, ki so še čakali izmero. Akcija s tako osredotočenim namenom ni zahtevala velike ekipe in tudi ne težkih nahrbtnikov. Za merilne projekte Boštjan, če ima le čas, rade volje ponudi pomoč. Sprva je nekaj cincal tudi Borut, vendar je zaradi vrhunca sezone moral tokratno sodelovanje odpovedati. Kot običajno pa se pri gostinskih in prenočitvenih uslugah kljub nabasanim kapacitetam ni izneveril.
Tako smo že nekaj čez peto s škodilakom drveli po praznih bohinjskih cestah parkirišču nad Vogarjem naproti. Čarovnica pri zapornici pa dokazano straši tudi v teh ljudem povsem tujih urah. Nam se je prikazala kot duh s krvavo podplutimi očmi. Bole bi jo z zajlo vred, ki jo ima razpeto preko ceste, da lovi nič hudega sluteče planince, skoraj razmazal na havbi. Malce je spominjala na motive iz majic, ki jih je dan kasneje na majicah razkazovala mladina zbrana na Metalcampu. Taki prikazni ne gre oporekati in 10 € je brž zapustilo našo kabino ter se preselilo v posest bitja pred oknom avtomobila.
Pot do jame in po jami s sorazmerno lahko opremo je bila v dvoje hitra in neboleča. Pri bivaku sva tako ležala že nekaj čez 10 uro.
Pred vhodom je ostalo le še za ocvirk snega.
Glede na zadnje stanje v jami (glej prejšnje poročilo) je voda upadla na nek normalen nivo (preozki odtok za Čarobnim sifonom je dosegljiv). Glede na konec leta 2013, se je doslej na dnu ledenička stalilo okrog 15 cm ledu. Občutek imam, da ga največ manjka po višini. Tudi ploščad v Vhodni dvorani je krajša za kak meter in pol. Jezero pod ledeničkom je še vedno povsem zamrznjeno in pod ledom votlo. V desnem delu Dvorane prstanov sem odkril še en možen rovček. Malo je za poplezat in pregledat.
Kljub dvomljivi kakovosti in nespodbudnim napovedim skeptikov je bivak OK. Kitajska impregnacija drži kot grom. Shramba je polna in čaka na prve goste. Naslednjič morda pašta bolonjeze z jagodno kremo za desert ter za finale še fair trade Honduras kava. Midva sva se na povratku zadovoljila z blejsko župco iz vrečke.
Bole v akciji.
Merjenje je trajalo celih 5 ur. Naštepala sva 72 točk, 627,6 m vizur in 565,2 m rovov. Jama je sedaj dolga 1766,5 m. Od znanega je v srednjih in zgornjih delih po občutku ostalo za pomeriti še približno 100 m. Dela je v jami še nekaj. Največ upov še vedno polagamo v prehod, ki se odpira pod stropom končne dvoranice iz katerega lepo vleče. Obetata pa še drugi pritočni rov, ki se steka v Petnino in kamin malo pred koncem meandrastega rova za sifonom, ki smo ga poimenovali Planinska promenada.
Iztegnjeni profil jame.
Tloris z dodanim poligonom novih meritev