Med lanskimi krompirjevimi prazniki sva z Ines po dolgem času spet našla nekaj časa za prijeten skupni potep po hribih. S preizkušeno kompanijo smo jo udarili po dolini Krnice čez Prevalo na Lopo. Namen je bil nekoliko potipati tudi mejni greben Vršičev pod Lopo. Vreme je bilo fino in v celem dnevu nismo srečali nikogar. Je pa Matjaž Žetko na nekoliko manj običajnem pristopu na greben skoraj stopil v neko luknjo iz katere je vel mrzel jamski zrak. Ker ne šteje med jamarske začetnike je ob najdbi zastrigel z ušesi in si lokacijo zapomnil. Sledili so snežna zima, s snegom bogata pomlad in končno tudi poletje. Na prvi poletni dan smo ponovno našli nekaj skupnega časa, da pot po Krnici ponovimo obteženi s pripomočki za napredovanje v jamah. Snega je bilo še ogromno. Toliko, da bi se bilo mogoče s Prestreljeniške škrbine užitkarsko posmučati do 20 minut hoje od parkirišča.
Jamo smo brez težav našli. Je pa v steni snežena zima pustila svojo sled. Kljub temu smo do jame uspešno pristopili in se vanjo enako uspešno spustili. Tokrat se vhod ni bahal z izjemnim prepihom, a nas razsežnosti jame vendarle niso pustile na enaki razpoloženjski ravni.
Prvoodkriti vhod v jamo.
V notranjost grebena se nadaljuje fosilni, deloma zarušen meander skozi katerega se čuti vlek zraka proti izhodu. V rahlo vzpenjajočem tempu smo vztrajali do ožine, ki bi jo bilo treba na roke nekoliko odkopati, da bi bilo nadaljevanje mogoče. Takoj za vhodom pa se v višini nog nekoliko skrit prehod spušča v 10 m nižje ležečo dvoranico v katero se steka rov iz še enega bližnjega vhoda v isti sistem. Z aktivnim meliščem prekrita dvoranica se nadaljuje v kratko brezence v katerega se je med našim obiskom neprestano sipal grušč. Prostor pa se za vogalom ponovno poglobi v precej večje brezno prav spodobnih dimenzij. Izmera je pokazala, da je 49 m globoko ter v najširšem delu približno 8 x 15 m v preseku. S preostalo opremo mu dna seveda nismo dosegli. Med spustom pod steno smo v lopi na stiku z melišči našli še tretji vhod, ki se po nekaj metrih najverjetneje odpira v isto petdesetmetrsko brezno. Gre pravzaprav za denudiran meander, ki ga zaradi zaščite previsa pobočni procesi niso zadelali s preperelinskim gradivom.
Na površje odprti meander v podnožju stene.
Jamo smo poimenovali Jama pod Vršiči. Trenutno je 80 m globoka in ima 130 m rovov. Glede na slovenski kataster jam precej daleč naokrog ni nobene jame. Na italijanski strani je neposredno na drugi strani grebena sredi stene krajša vzpenjajoča se jamica, ki se zaključi s preperelinskim zasipom. 150 m vzhodneje je vhod v jamo Queen mama. Roberto Antonini, ki je nadaljeval raziskave v tej jami, je mnenja, da ima novoodkrita jama možnosti, da se izteče prav v Queen mamo.
Poletna turna smuka v naših hribih. 650 višincev spusta!
Jamarili smo Miha Staut, Ines Klinkon in Matjaž Žetko iz JD Dimnice. Nadaljevanje raziskav sledi v kratkem.