Brezno pri gamsovi glavici 2004

Gamsova je premagana! Časovno je res trajalo leto in pol, vendar za opremljanje nismo porabili veliko akcij, so se pa zaradi zasedenosti članov z drugimi jamami nekoliko časovno zavlekle. Preden smo se lotili novih delov, smo morali razopremiti še stari del jame, kar nam je uspelo v dveh akcijah.

V prvi so sodelovali Boštjan, Miha, Luka in Uroš – Bobi. Na dnu jih nista čakali po prvih domnevah dve, kvečjemu tri prasičke, ampak celih pet prasic. Najzahtevejši je bil prvi meander, ki je težaven že brez transportke, in tudi naslednji so nudili obilo zabave. Fantje so razopremili ta del jame, pustili eno transportko in kos vrvi v Akustični dvorani ter ostale štiri strogali do Biafre.

V drugi akciji razopremljanja so se trudili Peter, Jernej – Jaro in Robi – Trakulja. Znosili so do Biafre še štiri transportke, med njimi sta bili tudi dve Dumo, veliki mrcini, v kateri gre kar nekaj robe in sta bili zato tudi primerno težji.

V naslednji akciji so Kristina, Peter in Bobi pregledali vse vrvi in razvozlali vozle ter jih pustili na drugi strani Biafre v pralnici, da so se lepo umile in nas čiste pričakale za nadaljnje delo. Vponke in ploščice pa so spravili na površje, saj so bile potrebne čiščenja in WD 40. Skozi jamo jih je spremljala voda, saj je deževalo ves petek in še v soboto zjutraj.

Z opremljanjem v Novem delu so začeli Luka, Stauta in Vrviščarja. Kot prva ovira se je pokazala že Mučilnica, ki pa so jo uspešno premagali. Jamo so v tej akciji opremili do konca Kumbašističnega rova v globini 418 m, ki pa je slepi krak in ni prava smer nadaljevanja. Pri povratku in razopremljanju so našli nadaljevanje in tam pustili transportke.

Milan in Bobi sta bila naslednja borca, ki sta brez težav premagala Blatno brezno in se znašla pred Žuli meandrom, ki je prava poslastica med ljubitelji tovrstnih ožin. No, jagoda na smetani so Bermudi, v katere se Bobi ni drznil niti pokukati. Raziskal jih je Milan in prišel do brezna Tuš.

Tu sta v naslednji akciji nadaljevala Vrviščarja in jamo opremila do Obupnega meandra. Mojca se je po kolenih še sprehodila do zadnje tretjine meandra. Zgolj, da bi preverila, če si meander res zasluži ime, ampak si ga ne.

Zadnja sta bila v jami Miha in Borut. V prvi vertikali ju je pričakala na skalo primrznjena vrv, ki sta jo morala iz ledenega objema izklesati. No, vsaj snežilo v jami ni, na prijetno jamsko temperaturo 2 °C pa se je zrak segrel šele v Lenčini dvorani. S tremi prasičkami sta prilezla skozi Obupni meander, opremila preostale tri stopnjice in se prebila skozi Francijev prehod. Mimo Dinozavrovih jajc sta se sprehodila do Masa dvorane in se vrnila na površje.

Čaka nas še postavljanje bivaka v Night clubu ter dve krajši brezni in nekaj jezerc do sifona, našega končnega cilja. Do najnižje točke Gobi pa je le še 25-metrska stopnja.

Boštjan in Mojca Vrviščar

Leave a Reply

Your email address will not be published.