Na terasi bolnice v Sežani. Foto: Peter Gedei
Jame so že od nekdaj služile ljudem kot zaklonišča. Med drugo svetovno vojno je bila jama Klutert ob Ennepetalu v Nemčiji eno od naravnih zaklonišč za tamkajšnje prebivalstvo. Mestni zdravnik, zdaj že pokojni dr. Spanagel, je prvi opazil, da v jami bolniki z bronhialno astmo in kroničnim bronhitisom lažje dihajo, lažje se odkašljujejo in se splošno boljše počutijo.
Po drugi svetovni vojni, je o svojih pozitivnih opažanjih obvestil zdravstvene kroge in tako postavil temelje speleoterapije. Glede na stalni porast števila bolnikov z bronhialno astmo in kroničnim bronhitisom ter na omenjene možnosti zdravljenja z zdravili, ki imajo pogosto tudi nezaželene stranske učinke, se je zanimanje za dopolnilni, naravni način zdravljenja omenjenih bolezni razširil tudi v drugih deželah, kot npr. v Avstriji, Madžarski, Češki, Slovaški, Romuniji in Ukrajini. Pred 30-imi leti se je formirala Mednarodna Speleoterapevtska komisija pri Speleološki zvezi v okviru UNESCA, ki koordinira speleoterapevtsko dejavnost.
Zdravilne lastnosti jame so odvisne od številnih dejavnikov, ki jih registriramo z meritvami. Predvsem je pomembna odsotnost zunanjega, fizikalnega, kemijskega in biološkega onesnaženja in dražljajev, kot npr. smog, prah ter razne spojine žvepla in amoniaka. Pomembno je poudariti odsotnost raznih antigenov, kot npr. pelod, prah, pršice, ki najpogosteje povzročajo alergijske težave v smislu astmatskih napadov.
Stalnost temperature, v naših kraških jamah znaša v povprečju med 10 in 12 stopinj Celzija, ter pri tej temperaturi preko 90% relativna vlažnost ob minimalnem pretoku zraka (manj od 0,1 m/s), visoka koncentracija kalcijevih in magnezijevih aerosolov ter negativnih ionov so zdravilni dejavniki, ki učinkujejo protivnetno, razredčijo sluz, olajšujejo izkašljevanje, relaksirajo mišice dihalnih poti, pomagajo pri boljši prehodnosti in samočiščenju le-teh. Minimalna koncentracija radona in njegovih razpadnih produktov deluje vzpodbujajoče na splošno odpornost organizma.
Učinki se kažejo v izboljšanju pljučne funkcije, okrepi se imunski sistem, zmanjša se pogostost poslabšanja bolezni, skrajša bolniški stalež in izostanki iz šole ter se izboljša kvaliteta življenja. Glede na to, da je v Sežani Bolnišnica za zdravljenje in rehabilitacijo kroničnih pljučnih bolnikov, ter na številne kraške jame v neposredni okolici Sežane, smo se odločili tudi mi poskusiti uvesti to dopolnilno metodo zdravljenja kroničnih pljučnih bolnikov.
V umetnem rovu ob bolnišnici. Foto: Peter Gedei
Po navodilih mednarodne Speleoterapevtske komisije smo začeli meritve v jamah in smo v treh naravnih jamah ter v umetnem rovu tik ob bolnišnici, ki so ga med drugo svetovno vojno izkopali ruski in poljski ujetniki kot zaklonišče, registrirali mikroklimatske ter fizikalno-kemijske pogoje, ugodne za uspešno izvajanje jamskega zdravljenja. Od spomladi leta 1993 pa do danes smo imeli v obravnavi več kot 400 bolnikov in to po tri tedne s štiriurnim bivanjem v jami, kjer poteka multidisciplinarni vzgojni in rehabilitacijski program – šola za astmatike ob sodelovanju fizioterapevta, medicinskih sester, nutricista ter zdravnikov specialistov internistov – pulmologov. Dnevni program se začne z vajami za sproščanje, potem so dihalne vaje za krepitev dihalnih mišic, za tem sledi hoja po jami – test hoje trikrat po šest minut z beleženjem prehojene razdalje. Po odmoru in malici so predavanja o podrobnem poznavanju svoje bolezni, o vzrokih za nastanek ter poslabšanja bolezni, kako lahko vplivamo na potek bolezni z zdravili, tako da se bolniki naučijo, kako je potrebno živeti z astmo. Zadnja ura bivanja v jami je izpopolnjena z aktivnostmi za razgibavanje in dvigovanje splošne kondicije.
Naši rezultati potrjujejo tudi izsledke multicentričnih raziskav, da je opisani naravni dopolnilni način zdravljenja kroničnih pljučnih bolnikov z astmo ter bronhitisom posamezniku izboljšal kvaliteto življenja. Zaradi manjše porabe zdravil in redkejših poslabšanj bolezni, z manjšo potrebo po bolnišničnem zdravljenju, s čimer so v zvezi tudi redkejši izostanki z delovnih mest oziroma iz šol, ima ta dopolnilni način zdravljenja tudi pomemben socialni in ekonomski učinek.