Kuba 1998

Izbira Kube za jamarsko odpravo vsekakor ne preseneča, saj je kar 60% kubanskega ozemlja sestavljenega iz karbonatnih kamnin, v glavnem iz apnencev, na katerih so razviti raznovrstni kraški pojavi. Najpomembnejši dejavniki, ki v tropskem pasu vplivajo na povsem drugačne kraške procese od procesov na klasičnem krasu, so predvsem podnebje, debeli pokrovi nekarbonatnih usedlin v kraških kotanjah in vegetacija.

Večina padavin pade v razmeroma kratkem časovnem obdobju, kar prispeva k močni eroziji. Na neporaščenih območjih prihaja do zelo močnega izhlapevanja podtalnice, zasičene z raztopinami, ki se kapilarno dviguje in povzroča nastanek kalcitnih in tudi železovih prevlek na površju. Na površinah, ki jih prekriva gosta vegetacija, prevladuje klasično zakrasevanje (kemični vpliv padavinske vode). K procesu zakrasevanja prispevajo tudi rastline.

Zaradi navedenih procesov nastajajo kraške oblike, tipične za tropski kras: kraške vzpetine v obliki kop, ki jih ločijo lijakaste depresije, tako da so kope ob vznožju zraščene (t.i. kopasti kras) ter strme in bolj osamljene vzpetine, kjer je najnižji del pobočja zelo strm (t.i. stožčasti kras ali kras mogot).

Gran Caverna de Santo Tomas

Majaguas-Cantera

Tropski in tudi klasični kraški pojavi so najbolj razviti v zahodnem, pretežno goratem in gričevnatem delu Kube v provinci Pinar del Río. Znamenitost te pokrajne so številne kopaste vzpetine ali mogote ter velikanski jamski spleti  Palmarito, Gran Caverna de Santo Tomas, Majaguas-Cantera in Gran Caverna de los Perdidos, dolgi po več 10 kilometrov, ki se zajedajo v vznožja mogot.

Jamarstvo na Kubi je zelo razvito, zato ne preseneča dejstvo, da imajo registriranih več kot 11.000 jam. Najbolj izrazite kraške oblike so v provinci Pinar del Río (več kot 4.000 registriranih jam), v provinci La Habana (več kot 1.200 registriranih jam) ter provinci Matanzas (približno 2000 registriranih jam).

Kubansko-slovenska jamarska odprava “Majagua 98”

Jamarska odprava na Kubo “Majagua 98” je potekala v času od 1. novembra do 14. novembra 1998. Odprave se je udeležilo 12 slovenskih ter ravno toliko kubanskih jamarjev iz treh havanskih jamarskih klubov (Grupo Espeleologico Martel de Cuba, Grupo Espeleologico Che Guevara, Don Fernando Ortiz).

Špelina jama

V tem času smo raziskovali pretežno v jamskem sistemu Majaguas-Cantera (XX. Aniversario, La Herreria, Los Nombres, Las dos Anas in Rosita ), odkrili smo novo jamo, ki smo jo poimenovali Špelina jama ter obiskali najdaljšo kubansko jamo Gran Caverna de Santo Tomas.

28. oktober 1998: Tiskovna konferenca pred odhodom na Kubo v lokalu Casa del Papa.
30. oktober – 31. oktober 1998: Zbiranje članov odprave pred jamarskim klubom, prevoz do letališča na Dunaju, poleta proti Madridu in Havani, nastanitev v hiši kubanskega kolega ter spoznavni večer članov odprave s kubanskimi jamarji.
1. november – 3. november 1998: Urejanje formalnosti glede jamarske odprave, pogovori o ciljih odprave in priprave (ogled obstoječih jamskih načrtov, topografskih in geoloških kart ter aero-posnetkov širšega območja odprave). Ogled prostorov kubanske speleološke zveze (muzej znanega kubanskega jamarja A. Nuneza Jiméneza) in drugih havanskih znamenitosti.
4. november 1998: Prevoz z avtobusom do mesta Pinar del Río in nastanitev na farmi Flora y Fauna, saj zaradi hudega naliva, ki ga je povzročil orkan “Mitch”, ki je opustošil velik del Srednje Amerike, nadaljevanje proti jami ni bilo mogoče.
5. november 1998: Prevoz s tovornjakom do zaselka San Carlos. Do glavnega vhoda jamskega sistema Majaguas-Cantera je še približno 2 km peš. Bazni tabor smo postavili v vhodni dvorani. V prihodnjih dneh smo se odpravili v različne jame, ki so vse del tega sistema, hkrati pa smo si ogledali okoliško kraško pokrajino. Značilne mogote, ki se vzpenjajo iznad ravnic, so zgrajene iz jurskih apnencev in dolomitov, ki so najstarejše kamnine na Kubi. Posebno zanimivo je tropsko rastlinstvo, ki obkroža mogote.
6. november 1998: Urejanje baznega tabora in ogled dela jamskega sistema XX. Aniversario (XX. obletnica). Jama je dolga približno 2 km in vodi iz ene na drugo stran masiva Sierra de San Carlos. Je zelo vodnata in ima več nivojev. Večino časa smo se premikali po drugi etaži, saj je prva popolnoma zalita z vodo in zato neprehodna. Tudi druga etaža je precej vodnata, v bistvu smo bili ves čas do kolen ali do pasu globoko v vodi. Čez manjša jezera je bilo treba večkrat preplavati, kar pa je pri 20oC, kolikor jih imata tako voda kot zrak v jami, zelo prijetna osvežitev. Vračali smo se po isti poti, en del pa smo prehodili po tretjem nivoju, ki je zelo zasigan in izjemno lep.
7. november 1998: Ogled najvišjih etaž jamskih sistemov imenovanih La Herreria (Jama podkve) in Los Nombres (Jama imen). Prva jama je od baznega tabora oddaljena približno 3 km. Pred jamo nas pričakajo roji os, ki niso prav nič vesele obiskovalcev. Sama jama je dolga približno 500 metrov in je izredno lepo zasigana. Vode v jami je malo. Zanimivo je, da so leta 1962 med t.i. raketno krizo v jami izkopali umetne rove. Naslednja jama, La Herreria, je oddaljena še 2 do 3 km. Obiskali smo le vhodnih 200 m jame ter se skozi enega od manjših izhodov povzpeli na vrh mogote. V jami je zelo veliko netopirjev.

Cueva de las dos Anas

8. november 1998: Ogled dela jamskega sistema Cueva de las dos Anas (Jama dveh An). V tem delu jame smo poskušali odkriti povezavo s t.i. Kubansko-poljskim jezerom, ki je v delu XX. Aniversario. Tudi ta del jamskega sistema je zelo zasigan. Spodnji del je popolnoma zalit z vodo, v zgornjem nivoju jame pa smo tudi plavali čez manjša jezera. Kljub naporom, da bi našli povezavo, nam to žal ni uspelo, izmerili pa smo 75 m novih rovov. Zvečer so nas domačini povabili na vaško veselico v naselju, imenovanem Comuna, kakšne 3 km stran od našega tabora.
9. november 1998: Pregled na novo odprtih rovov v sistemu Majaguas-Cantera. Izjemno zapletene in spremenljive hidrogeološke razmere povzročajo, da usedline, ki jih prenaša voda, občasno zaprejo ali odprejo posamične jamske prostore. V delu XX. Aniversario smo tako odkrili dva na novo odprta rova v skupni dolžini okrog 1000 m. Naslednje dni smo nove dele raziskali in izmerili.
10. november 1998: Raziskave in meritve v delih jamskega sistema XX. Aniversario, Cueva de las dos Anas, merjenje jame Rosita in odkritje piktograma (indijanske obredne risbe). Razdelili smo se v tri skupine, ena je opravljala meritve v novo odkritih rovih v delu jame XX. Aniversario. Novi rov so kubanski kolegi imenovali Slovenska dvorana . Izmerjenih je bilo približno 400 m novih rovov. Nadaljnje kartiranje je prekinilo odkritje piktograma (indijanske obredne risbe). Odkritje je sprožilo veliko razburjenje, saj je to prva indijanska risba v tem delu Kube. Druga skupina je nadaljevala začete raziskave v delu Cueva de las dos Anas. Zaradi visokega nivoja vode nismo odkrili nadaljevanja jam in povezave z delom XX. Aniversario. Tretja skupina je raziskala jamo, ki je bila odkrita lansko leto (Rosita) in še ni kartirana. Našli smo nov vhod in jamo izmerili. Jama je kratka (100 m), vendar v nasprotju z ostalimi jamami na tem področju zelo ozka.
11. november 1998: Strokovni pregled in preslikava piktograma in terenski ogledi v bližnji okolici. Prva skupina je iskala vhod v XX. Aniversario v višje ležeči etaži. Prebijali smo se skozi s tropskim gozdom poraščeno pobočje, vhoda pa kljub naporom nismo odkrili. Druga skupina, ki je vključevala kubanske izvedence za jamsko slikarijo, je strokovno preverjala avtentičnost piktograma. Potrebne bodo dodatne raziskave. Del skupine je nadaljeval z meritvami Slovenske dvorane.
12. november 1998: Raziskave perspektivnih območij na drugi strani masiva Sierra de San Carlos. Raziskovali smo na zelo poraščenem in težko prehodnem delu estavele v vznožju masiva Sierra de San Carlos. Ker nismo vedeli natančne lege, smo izgubili precej energije s pregledovanjem vsake odprtine. Pri ogledu terena smo odkrili tri nove jame, ki smo jih raziskali v dolžini okrog 500 m. Podobno kot jama Rosita so tudi odkrite jame zelo ozke, vendar potekajo v več nivojih. Spodnji so zaliti z vodo in le delno dostopni. Eno od jam smo kartirirali v dolžini 176 m in jo poimenovali po tragično preminuli predsednici JKŽ Špeli Klemen, Špelina jama.
13. november 1998: Ogled jamskega sistema Gran Caverna de Santo Tomas. Zadnji dan bivanja na terenu smo se odpravili v 40 km oddaljeno jamo Gran Caverna de Santo Tomas, ki je bila dolgo časa najdaljša kubanska jama (44.615 m) z velikim številom vhodov, različnih tipov jamskih prostorov in rovov v sedmih nivojih. Jama je horizontalna in razen v nekaterih delih tehnično nezahtevna. V jamskem sistemu so trije osnovni rečni tokovi, med katerimi vladajo zapleteni hidrološki odnosi. Zaradi svoje lepote in zanimivosti je najbolj znana kubanska jama. Spotoma smo se peljali mimo Vinalesa, ter si v bližini ogledali turistično jamo, kjer je prikazano tudi skivališče nekdanjih pobeglih sužnjev.
14. november – 15. november 1998: Pospravljanje tabora, prevoz s tovornjakom do farme Flora y Fauna, prevoz z avtobusom do Havane. V Havani se zopet nastanimo pri starih prijateljih. S prihodom v Havano se je končal jamarski del odprave.
16. november – 26. november 1998: Turistični obisk Kube. Del udeležencev je obiskal Santiago de Cuba z okolico, drugi del pa planoto Altiplana de Nipe vzhodno od Holguína.
26. november – 27. november 1998: Pakiranje opreme, poslovilna zabava s kubanskimi kolegi, poleta proti Madridu in Dunaju ter vožnja proti Ljubljani.

Sklepi

Majaguas-Cantera predstavlja velikanski jamski sistem (33.500 m), v katerega ponika večje število vodnih tokov. Jama ima zapleten in spremenljiv hidrogeološki karakter tako, da usedline, ki jih prenaša voda, občasno zapre posamične jamske prostore. Jamski sistem sestavlja več podsistemov v petih nivojih, za katere na osnovi hidrogeoloških razmer menijo, da so medsebojno povezani, niso pa še odkrili vseh jamskih povezav. Jamski sistem še zmeraj ni v celoti raziskan in je zanimiv za nova odkritja.

V delu jamskega sistema XX. aniversario smo odkrili novo dvorano, ki so jo Kubanci poimenovali Slovenska dvorana. Izmerjenih je 400 m novih rovov. V tej jami smo našli piktogram (indijanska obredna risba), katerega verodostojnost kubanski arheologi še preverjajo.

V delu jamskega sistema Las dos Anas smo iskali povezavo z delom XX. Aniversario. Preplavali smo neraziskano jezero in za njim odkrili ter izmerili 75 m novih rovov. Vrnili smo se še dvakrat, toda teh dveh podsistemov nam ni uspelo povezati.

V bližini omenjenih jam smo raziskovali v jami Rosita. Ta jama je bila odkrita lani in še ni bila izmerjena. Letos smo našli še nov vhod in jamo dokumentirali. Jama je dolga 100 m. Odkrili smo tudi popolnoma novo jamo, ki je bila odkrita naključno. Gre za ozke in visoke meandre, nekaj metrov nad vznožjem mogote. Jamo smo raziskali in dokumentirali. Dolga je 176 m in ima tri vhode. Poimenovali smo jo Špelina jama po Špeli Klemen, ki se je tragično ponesrečila pri raziskovanju slovenskega podzemlja.

Dr. Robert Šajn in Polona Zupančič

Leave a Reply

Your email address will not be published.